OFF z vojno
Ameriški predsednik Donald Trump in iranski predsednik Masoud Pezeškian sta podpisala dogovor za končanje vojne med državama, ki je s tem tudi že stopil v veljavo. Dogovor obsega 14 točk ter določa odprtje Hormuške ožine in sprostitev velikega dela sankcij proti Iranu ter iransko razredčenje obogatenega urana. Odprava sankcij je vezana na končen dogovor o iranskem jedrskem programu, ki ga bosta v skladu z zdaj sprejetim dogovorom obe strani sprejeli v roku 60 dni. Dogovor poleg sprostitve iranskih sredstev, ki so jih ZDA zamrznile, določa tudi vzpostavitev dobrih 260 milijard evrov vrednega sklada za obnovo Irana. Dogovor med Iranom in ZDA prav tako vključuje konec vseh spopadov, tudi v Libanonu. Libanonski mediji medtem poročajo o novih izraelskih napadih, zlasti na jugu države. Po navedbah libanonskih varnostnih sil je Hezbolah v odgovor na napade v zrak poslal dva brezpilotna letalnika. Švicarsko zunanje ministrstvo je ob tem potrdilo, da bo jutri gostilo prvo srečanje v okviru pogajanj o izvajanju sporazuma med ZDA in Iranom.
V Veliki Britaniji, natančneje v okrožju Makerfield v okolici Manchestra, danes potekajo volitve za nadomestnega poslanca po odstopu Josha Simonsa prejšnji mesec. Simons je v začetku leta odstopil zaradi obtožb, da je ustrahoval novinarje in britanski obveščevalni službi lagal, da so novinarji povezani s proruskim omrežjem, kar sta urad vlade in ekipa za preiskavo etične in premoženjske koristi zavrnila. Gre za novinarje, ki so preiskovali laburistični think tank inštitut Labour together, za katerega je komisija za preprečevanje korupcije ugotovila več kot 20 ločenih kršitev zakonodaje o financiranju kampanj. Po navedbah Simonsa je sicer kot poslanec odstopil zato, da bo omogočil izvolitev nekdanjega ministra za zdravje in trenutnega župana Manchestra Andyja Burnhama. Ta bi v primeru izvolitve v britanski parlament lahko kandidiral za vodstvo laboristične stranke proti aktualnemu predsedniku vlade Keiru Steirmerju. Rezultat današnjih volitev bo znan v jutranjih urah jutrišnjega dne.
Evropski poslanci so s 418 glasovi za in 218 proti odobrili strožje migracijske ukrepe, ki državam članicam podeljujejo bistveno širša pooblastila za izgon prosilcev za azil, ki so jim oblasti zavrnile prošnje. Nova zakonodaja omogoča vzpostavitev tako imenovanih centrov za vračanje v državah zunaj Evropske unije ter pridržanje migrantov, tudi mladoletnikov brez spremstva in družin, če oblasti presodijo, da predstavljajo tveganje. Izglasovanje v Evropskem parlamentu sledi dogovoru med parlamentom in Svetom Evropske unije o pospešitvi postopkov vračanja migrantov, ki so ga sicer sprejeli prejšnji teden.
Južnokorejsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo skrajšalo civilno nadzorno mejo, ki leži deset kilometrov južno od meje s severno sosedo. Nadzorno mejo bodo skrajšali z 10 na 6 kilometrov. Kot je navedlo ministrstvo, s tem želijo prebivalstvu omogočiti več ozemlja za kmetijstvo in lažji razvoj turizma.
Kubanska vlada je potrdila obsežen paket ekonomskih reform za reševanje hude gospodarske in energetske škode, ki so jo s svojimi sankcijami povzročile imperialistične Združene države Amerike. Reforme vključujejo širitev zasebnega sektorja, privabljanje tujega kapitala in omogočanje večje avtonomije državnih podjetij. Gre za še eno od taktik ameriškega izčrpavanja Kube. Sredi maja je ameriška vlada kubanske oblasti začela izsiljevati s ponudbo humanitarne pomoči v vrednosti dobrih 85 milijonov evrov v zameno, da sprejmejo ključne reforme – beri prehod iz socialističnega v kapitalistični sistem. Poleg tega ZDA od začetka letošnjega leta blokirajo uvoz nafte in plina, kar je prizadelo zlasti kmetijski in industrijski sektor, prebivalci pa se soočajo z rednimi izpadi elektrike.
V Mongoliji so protestniki začasno blokirali izvoz bakrovega koncentrata iz rudnika Oju Tolgoj, ki je v večinski lasti britansko-avstralske izkoriščevalske korporacije Rio Tinto. Protest je organiziralo Radikalno reformacijsko gibanje, ki zahteva, da bi od prihodkov rudnika korist imeli državljani Mongolije in ne le velike korporacije. Rio Tinto je sicer 66-odstotni lastnik rudnika, preostali delež pa je v državni lasti. Protestniki so začasno ustavili promet na dvopasovni avtocesti, ki jo uporabljajo tovornjaki, ki bakreni koncentrat prevažajo iz rudnika do kitajske meje. Rudnik, ki se nahaja v južnem delu puščave Gobi, velja za eno pomembnejših nahajališč bakra na svetu.
Izraelski zunanji minister Gideon Sar je naznanil, da Izrael prekinja stike z visoko zunanjepolitično predstavnico Evropske unije Kajo Kallas. Kot razlog je Sar navedel obnašanje in izjave predstavnice, v katerih je ravnanje Izraela v Gazi in na Zahodnem bregu primerjala z nekdanjim apartheidom v Južni Afriki.
Poslanci Levice in Vesne so v državni zbor vložili predlog sprememb zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, s katerim bi v zakonu črtali člen, ki 17. maj razglaša za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja. Po mnenju sokoordinatorice stranke Levica Aste Vrečko uvedba spominskega dne ni sprava, ampak ideološko razdvajanje v družbi. Stranka je zapisala, da pri omenjenem predlogu pričakuje podporo stranke Resni.ca, saj da naj bi se ta zavezala k zavračanju vsakršne ideološke delitve naroda.
Od Levice k Resni.ci: njen poslanec Boris Mijič ni več direktor podjetja Progros, ki sicer ostaja v njegovi 100-odstotni lasti. Po navedbah portalov Necenzurirano in 24ur je 15. junija vlogo direktorja prevzel njegov oče Miladin Mijić. Poslanec Mijič je državi dolžan 32 tisoč evrov neplačanih davkov in prispevkov, svojim delavcem pa več deset tisoč evrov neizplačanih plač. Po poročanju 24ur in Necenzurirano je policija ovadila direktorja podjetja Progros zaradi suma kršitve pravic delavcev in suma ponarejanja listin. Portala prav tako poročata, da je bil poslančev oče Miladin Mijić večkrat prokurist podjetja, ki ga je leta 2012 ustanovil Zoran Mijić. Poleg njega so podjetje vodile Svjetlana Mijić, Ivana Mijić in Suzana Stjepanović. Prav tako se je večkrat spremenilo lastništvo podjetja med temi in drugimi osebami. Zadnja sprememba se je zgodila lanskega maja, ko je bil kot lastnik vpisan poslanec Boris Mijić.
Kranjski mestni svetniki so zavrnili več predlogov župana Matjaža Rakovca in mestne uprave. Med drugim niso zagotovili sredstev za začetek prenove mestne tržnice in za prenovo Slovenskega trga. Prav tako so zavrnili vzpostavitev KrTočke, kjer bi občani na enem mestu dobili informacije za izvajanje trajnostnih ukrepov. Podporo so svetniki odrekli tudi projektu za obvladovanje nasilja na lokalni ravni. Po navedbah župana Rakovca bi projekt predvideval ustanovitev posebne skupine za obravnavo mladostnikov. Župan je dejal, da je do zavrnitve prišlo zaradi političnih razlogov, saj se bližajo jesenske lokalne volitve.
Dodaj komentar
Komentiraj