Vozlišča (za)vrnjenih
Evropski parlament in Svet Evropske unije sta dosegla dogovor o pospešitvi postopkov vračanja migrantov, ki so jim oblasti članic zavrnile prošnjo za mednarodno zaščito, v tretje države. Dogovor v praksi državam Evropske unije omogoča vzpostavitev centrov za vračanje migrantov zunaj ozemlja EU. Centri bi sicer lahko delovali kot končni cilj ali pa kot vmesni centri za vračanje bodisi v državo izvora bodisi v drugo tretjo državo. Tokratni dogovor temelji na dokumentu Evropske komisije, ki ga je marca potrdil odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v Evropskem parlamentu. Nov zakonodajni predlog je Komisija prvič predlagala marca 2025, v njem pa je že omenjena vzpostavitev centrov v državah izven Evropske unije.
Več o novem dogovoru v vrsti antimigrantskih politik Evropske unije pojasni Frey Lindsay iz organizacije Statewatch.
Dogovor sicer uvaja slamnato varovalko, ki določa, da lahko države dvostranske sporazume o vzpostavitvi centrov sklepajo le z državami, ki spoštujejo mednarodne standarde na področju človekovih pravic in mednarodno pravo. Ta sledi pravnemu mnenju, ki ga je podalo Sodišče Evropske unije. Slednje je letošnjega aprila objavilo nezavezujočo sodbo, v katerem meni, da vzpostavitev migrantskih centrov v državah, ki niso članice unije, morda ne krši prava Evropske unije. To sicer velja v primeru, če imajo osebe v centru dostop do odvetnika, dobijo jezikovno pomoč in imajo možnost stika z bližnjimi. Sodišče se je v pravnem mnenju nanašalo na primer italijanske izgradnje centrov v Albaniji, pri čemer je presodilo, da je primer združljiv z evropsko zakonodajo, če so, citiramo: »v celoti ohranjene individualne pravice in jamstva migrantov v okviru evropskega azilnega sistema.« Več sogovornik.
Z novim dogovorom o pospešitvi vračanja migrantov se je unija izognila možnosti, da bi posamezni dogovori članic s tretjimi državami propadli zaradi odločitev njihovih sodišč. Več o tem pojasni Yasha Maccanico, aktivist in raziskovalec na področju migracij.
Glavni namen novega dogovora s stališča Evropske unije je tako odstraniti migrante s svojega ozemlja, pri čemer se ne poslužujejo več oteževanja prehodov meja in pushbackov, temveč so za novo taktiko izbrale deportacijo. Več sogovornik.
Taktika namestitve v migrantske centre v tretjih državah oziroma natančneje deportacij v tretje države je za Evropsko unijo prikladna predvsem, ko osebe ne more deportirati v državo izvora, saj ta ni definirana kot varna. Več Maccanico.
Italija je tako ena prvih držav, ki je oblikovala migrantske centre zunaj svojega ozemlja. Ti so bili sicer namenjeni namestitvi migrantov v času čakanja na odobritev njihovih prošenj za azil in ne kot lokacija končne deportacije. Za eksternalizacijo se sicer poleg italijanskih oblasti zavzemajo Avstrija, Nemčija, Nizozemska in Grčija.
Kot pojasnjuje Lindsay, so nekatere članice Evropske unije že začele pogovore z državami, ki bi bile pripravljene skleniti dogovore o izgradnji migrantskih centrov na njihovem ozemlju. Gre predvsem za države vzhodne in severne Afrike.
Kot pojasnjuje Maccanico, nov dogovor ne predvideva finančnih sredstev za izgradnjo migrantskih centrov. Dogovore bo s posamezno tretjo državo tako sprejela vsaka članica Evropske unije posamezno. Ti dogovori so si med seboj lahko zelo različni, kar dodatno vpliva na netransparentnost deportacij in stanja, v katerem bodo živeli v centre nastanjeni migranti.
Tokratni dogovor predvideva tudi uvedbo tako imenovane evropske odločitve o vrnitvi. To pomeni, da bo posamezna država članica morala izpolniti obrazec, v katerega bo vpisala ključne elemente nacionalne odločbe o vrnitvi. Če bo oseba na poti, ki je prejela odločbo o vrnitvi v eni državi članici, odšla v drugo, bo lahko ta izgon izvedla na podlagi odločitve prve države. Sicer lahko tudi druga država sprejme svojo odločbo, prav tako medsebojno priznavanje odločb ostaja prostovoljno.
Poleg možnosti deportacije dogovor uvaja tudi možnost pridržanja migrantov, ki so jim oblasti članic zavrnile prošnjo za mednarodno zaščito. Oblasti članic jih lahko pridržijo za do dve leti z možnostjo šestmesečnega podaljšanja v primeru spremenjenih okoliščin. Še bolj sporno je dejstvo, da bodo lahko pridržale tudi mladoletnike brez spremstva in družine z otroki. Svojo odločitev opravičujejo rekoč, da bo to veljalo za skrajni ukrep, ki bo kar se da kratkotrajen. Več Lindsay.
Tokratni dogovor dopolnjuje evropski pakt o migracijah, ki sta ga Evropski parlament in Svet Evropske unije sprejela spomladi leta 2024, veljati pa začne čez dva dni. Več o tem, kako tokratni dogovor dopolnjuje evropski pakt o migracijah, pojasni Lindsay.
Kljub temu da Evropski pakt o migracijah stopi v veljavo v petek, po mnenju sogovornika v začetnih dneh uveljavitve ni pričakovati večjih sprememb, saj imajo mnoge države članice težave pri implementaciji posameznih delov pakta.
Dogovor morata sicer tako Parlament kot Svet še uradno potrditi, nova pravila pa bodo začela veljati dan po objavi v uradnem listu Evropske unije, a dejstvo je, da se trdnjava Evropa in njene ksenofobne institucije skušajo na vsak način znebiti oseb na poti. Za konec Maccanico.
Dodaj komentar
Komentiraj