OFF referenduma volilne pravice
V Švici se je zaključil prvi dan pogajanj med Iranom in Združenimi državami Amerike o končanju vojne. Pogajanja so bila večkrat skoraj odpovedana zaradi izraelskih kršitev pogojev premirja v Libanonu in ameriških groženj o ponovnem začetku napadov na Iran. Na pogajanjih se bosta strani predvidoma dogovorili o 60-dnevnem roku za izoblikovanje mirovnega dogovora. Predstavniki iranske delegacije so v izjavi za javnost povedali, da so ključnega pomena zanje odmrznitev iranskih sredstev in licence za prodajo iranske nafte, pogovori pa se še niso dotaknili iranskega jedrskega programa. Poudarili so tudi, da sta premirje v Libanonu in umik izraelskih sil z okupiranega območja ključnega pomena za nadaljnji potek pogajanj.
Po razglasitvi izrednih razmer v Boliviji so protestniška gibanja v državi napovedala začasno prekinitev blokiranja cest. Bolivijski predsednik Rodrigo Paz je namreč v soboto razglasil izredne razmere zaradi blokad cest, ki so ohromile promet in prestolnico La Paz odrezale od sveta. Protestniki so ceste začeli blokirati v okviru protestov proti politiki zategovanja pasu Pazove vlade, shodi in blokade, na katerih zahtevajo Pazov odstop, pa potekajo že dva meseca. Razglas izrednih razmer prepoveduje blokiranje ulic, cest in avtocest za promet in razvoz dobrin ter pooblašča bolivijsko vojsko, da sodeluje s policisti pri ponovnem odpiranju cest. Odlok je podprla tudi bolivijska vlada.
Na predsedniških volitvah v Kolumbiji je z 49,7 odstotka glasov slavil fašistični kandidat Abelardo de la Espriella. Po zmagi mu je čestital tudi predsednik ZDA Donald Trump, ki ga je podpiral že med kandidaturo. Protikandidat Iván Cepeda iz vrst levičarske stranke Zgodovinski pakt je napovedal, da bo še počakal na ponovno štetje glasov, saj njegova stranka izpodbija rezultate iz 33 tisoč od 120 tisoč volilnih skrinjic. De la Espriella med drugim obljublja krepitev naftnega sektorja, nižanje davkov in pa devetdesetdnevno kampanjo bombardiranja odporniških skupin v državi s pomočjo ZDA.
Na parlamentarnih volitvah v Etiopiji je slavila vladajoča Stranka blaginje, ki si je zagotovila 438 od 486 sedežev v parlamentu. Tako je stranki uspelo ponoviti rezultat iz leta 2021, ko si je na volitvah prav tako izborila slabih 90 odstotkov vseh poslanskih mest. Premier Etiopije ostaja vodja Stranke blaginje Abij Ahmed, ki je na položaju že od leta 2018. Zaradi »neugodnih razmer« se volitve niso izvajale v pokrajinah Tigraj, Amhara in Oromija. V teh regijah so namreč aktivne protivladne milice, med njimi Tigrajska ljudska osvobodilna fronta.
Južnoafriške oblasti so odredile deportacijo več kot tri tisoč migrantov iz Malavija. Južno Afriko že več mesecev pretresajo protimigrantski protesti, umori migrantov in ksenofobično nasilje. Predsednik Cyril Ramaphosa je v odgovor sestavil pettočkovni načrt za pregon nelegalnih migracij, s katerim je popolnoma popustil zahtevam ksenofobnih protestnikov. Zaradi velikega števila deportiranih oseb je južnoafriška vlada napovedala tudi ustanovitev novega začasnega centra za deportacije, s čimer bo predvidoma omilila prostorsko stisko v obstoječem centru, kjer je trenutno nameščenih deset tisoč ljudi, ki čakajo na deportacijo.
Britanski premier Keir Starmer je v televizijski izjavi podal svoj odstop s funkcije ter odstopil s položaja vodje laburistične stranke. Ob tem je organom stranke naročil, naj začnejo z izvedbo volitev novega vodje. Starmer je položaj vodje stranke leta 2020 prevzel kot novi, protisocialistični up laburistov in izvedel čistko levičarskih elementov stranke. Leta 2024 so na parlamentarnih volitvah slavili laburisti, Starmer pa je vrlo nadaljeval politike zategovanja pasu in ukrepov proti migrantom, ki so jih izvajali prej vladajoči konservativci. Odstop Starmerja sledi volitvam za nadomestnega poslanca v okrožju Makerfield v okolici Manchestra prejšnji teden. Na njih je slavil Andy Burnham, laburistični kandidat in bivši župan Manchestra, ki se predstavlja kot nova priložnost za »temeljite spremembe« v laburistični stranki. Burnham je potrdil, da bo po odstopu Starmerja kandidiral za voditelja stranke.
V albanski prestolnici Tirana je v soboto potekal protest proti napovedani izgradnji kompleksa luksuznih hotelov na zaščitenem območju lagune Narta, ki ga načrtuje prvi zet ZDA Jared Kushner. Gre za do sedaj največji shod v nizu protestov, ki se vrstijo od konca maja. Protestniki zahtevajo odstop premierja Edija Rame, ki je podpornik projekta in trdi, da bo projekt pomagal razvoju albanskega turizma.
V Mariboru so klerofašisti v soboto organizirali shod o lastništvu ženskih teles, oziroma, kot ga sami imenujejo, Pohod za življenje. Zbrana množica krščanarjev je zahtevala odvzem ustavne pravice žensk do odločanja o lastnem telesu in zahtevala prepoved splava. Zbranim sklerotičnim klerofašistom je nasprotoval protiprotest podpornikov pravic žensk, po poročanju policije pa je shod potekal brez varnostnih incidentov.
Pobudniki referenduma proti ukinitvi volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah so v parlament dostavili podpise za začetek referendumskega postopka. Po njihovih navedbah so zbrali dobrih 5200 podpisov. Referendum nasprotuje noveli zakona, ki so jo predlagali v SDS, NSi s priveskoma ter Resnici, poleg njih pa so zanjo glasovali tudi poslanci Demokratov. Novela zakona državljanom tretjih držav z dovoljenjem za prebivanje in s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzema pravico do glasovanja na lokalnih volitvah. Za razpis referenduma bodo pobudniki morali zbrati 40 tisoč podpisov. Več o spornem zakonu in referendumski kampanji v OFFsajdu ob petih.
Dodaj komentar
Komentiraj