Riviera Albanija
Prvo, što su nam uzeli, je bio Egipat, drugo je bio Jared Kušner!
Šalo na stran, potem ko je posebno državno tožilstvo za organizirani kriminal v Srbiji vložilo obtožnico zoper kulturnega ministra Nikolo Selakovića in tri druge uradnike zaradi tako imenovane afere Generalštab, se je prvi zet Združenih držav Amerike Jared Kushner umaknil iz investicije izgradnje luksuznega hotela na mestu Generalštaba na Ulici Kneza Miloša. To sicer ne pomeni, da se je Kusnher umaknil z Balkana, načrtuje namreč že nov projekt na albanskem otoku Sazan ter predelu Zvërnec nasproti otoka, sicer na celinskem delu Albanije. Kljub temu da so bila dela sprva načrtovana na Sazanu, se je gradnja začela v Zvërnecu, kar je konec preteklega meseca sprožilo proteste lokalnega prebivalstva. Albansko posebno tožilstvo za boj proti korupciji, krajše Spak, je ravno v tem tednu sprožilo preiskavo projekta luksuznega letovišča v Zvërnecu, zaradi spornih sprememb statusa območja in lastništva zemljišč.
V tokratni prvi oddaji v okviru sklopa pregleda gentrifikacijskih projektov ZDA in zalivskih držav na Balkanu se torej osredotočamo na Kushnerjevo gradnjo resortov v Albaniji.
Jared Kushner je Albanijo z namenom ogleda države za možnost investicij prvič obiskal leta 2021. Nekdanji svetovalec albanskega premierja Edija Rame Auron Tare ga je skupaj z ženo Ivanko Trump v okviru predstavitve Albanije peljal tudi na ogled otoka Sazan. Obisk otoka nikakor ni presenečenje, saj si premier Rama že deset let prizadeva za preureditev Sazana v turistično destinacijo.
Sazan je največji albanski otok, ki leži med Otrantsko ožino in ustjem zaliva Vlora. Leta 1913 je nadzor nad otokom prevzela Italija, ki ga je uporabljala kot vojaško postojanko. Po koncu prve svetovne vojne ga je Albanija v okviru albansko-italijanskega protokola odstopila Italiji, otok pa je med drugo svetovno vojno služil kot vojaška baza za nemške in italijanske podmornice. S pariško mirovno pogodbo je otok pripadel Albaniji. Vojaško ga je sicer uporabljala tudi Sovjetska zveza, ki je na Sazanu zgradila svojo bazo za podmornice in tovarno kemičnega orožja ter na otok namestila okoli tri tisoč vojakov. Italijanska Guardia di Finanza je otok v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja ponovno uporabila kot vojaško bazo, da bi preprečila trgovino z ljudmi iz Albanije v Italijo. Na otoku je sicer vojaška baza tehnično delovala do decembra 2024, ko ga je predsednik Bajram Begaj z dekretom odstranil s seznama nacionalnih vojaških sredstev.
Da so Kushnerjevi načrti o izgradnji rezorta na otoku resni, je potrdilo srečanje prvega zeta ZDA, njegove žene, posebnega predsedniškega odposlanca ZDA za posebne misije Richarda Grenella in albanskega premierja Rame leta 2023 v Albaniji. Istega leta je nato s Kushnerjem povezano podjetje Atlantic Incubation Partners LLC vložilo zahtevo za pridobitev statusa strateškega vlagatelja za izgradnjo turističnega kompleksa na Sazanu. Gre za isto podjetje, ki je s srbsko vlado prav tako leta 2024 podpisalo pogodbo o izgradnji hotela na lokaciji Generalštaba. Spomladi leta 2024 so v javnost prišle informacije o Kushnerjevi nameri na otoku Sazan in celinskem predelu Zvërnec, a natačni podatki o izgradnji niso bili znani.
Prvi oprijemljiv pokazatelj, da bo Kushner pričel z gradnjo, je bila odločitev albanske vlade konec leta 2024, da odobri njegovo zahtevo Atlantic Incubation Partners LLC za status strateškega vlagatelja. Vlada je svojo odločitev zagovarjala, češ da investicija Sazan Island Touristic Resort, v skupni vrednosti slabe milijarde in pol evrov, izpolnjuje merila glede števila zagotovljenih delovnih mest, saj da bo podjetje omogočilo okrog 1000 zaposlitev. Podelitev statusa strateškega vlagatelja Kushnerjevemu podjetju natančneje komentira albanski novinar Vladimir Karaj.
A gradnja se na otoku še vedno ni začela, saj so ameriški investitorji naleteli na dve težavi. Ker je Sazan desetletja služil kot vojaško oporišče, se tako na otoku, predvsem pa v morju, nahajajo neeksplodirana eksplozivna sredstva. Med letoma 2013 in 2015 so sicer albanske oblasti na treh območjih odredile akcije odstranjevanja eksploziva, a se na tem območju še vedno nahaja velika količina teh sredstev. V coni tri na severovzhodnem delu otoka je bilo najdenih in odstranjenih 30 ton eksplozivnega orožja. Generalštab albanske vojske je sicer za najnevarnejše območje razglasil predel številka štiri, pogovorno imenovan Soteska pekla. Koliko ekplozivnih sredstev se nahaja na in v okolici otoka, predstavi pomorski strokovnjak Artur Meçollari.
Pred začetkom gradnje na otoku bi morala albanska mornarica odstraniti neeksplodirana sredstva, kar je zamuden in drag proces, izvaja pa ga lahko le specializirano osebje, ki ga v albanski vojski primanjkuje.
Kot pojasnjuje Meçollari, zaradi trenutne funkcije otoka neeksplodirana sredstva niso nevarna, saj ne ogrožajo ladij, ki plujejo v njegovi bližini. S spremembo namembnosti otoka v turistični kompleks pa bi količina sredstev ob in na otoku predstavljala nevarnost.
A otok ni pomemben le zaradi svoje vojaške zgodovine, temveč tudi zaradi svojega ekološkega pomena. Leta 2010 je albanska vlada območje otoka Sazan in sosednjega polotoka Karaburun ter morja med njima razglasila za morski naravni park. Pomembnost otoka z vidika biotske raznovrstnosti in njeno ogroženost zaradi načrtovanega projekta komentira Aleksandër Trajçe, izvršni direktor albanske naravovarstvene organizacije PPNEA.
Albanski parlament je februarja 2024 amandmiral zakon o zavarovanih območjih iz leta 2017, ki po novem dovoljuje turizem in velike infrastrukturne posege v predhodno zaščitenih nacionalnih parkih in drugih zavarovanih območjih. V praksi je torej na teh predelih kljub njihovi ekološki pomembnosti dovoljena izgradnja hotelov, letališči in energetskih objektov. Zakon med drugim zmanjšuje status zaščite nekaterih kategorij in odpravlja zahteve za varovalne pasove okoli strogo zaščitenih rezervatov. Več Trajçe.
Zaradi pozivov naravovarstvenih organizacij o spornosti zakona je nato leta 2025 skupina albanskih poslancev na pobudo Albanskega ornitološkega društva in organizacije EcoAlbania na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti amandmiranega zakona. Ustavno sodišče je julija istega leta presodilo, da spremenjeni zakon ni v nasprotju z ustavo, in tako ni ustavilo njegovega izvajanja. V začetku letošnjega leta je nato 41 okoljskih organizacij na premierja Ramo in okoljskega ministra Sofjana Jaupaja naslovilo pismo, v katerem so pozvale k preklicu vseh odločitev o napredovanju Kushnerjevih projektov, ki bi bili brez razrahljanja zakonskih okvirjev nemogoči. Organizacije so kritične tudi do priprave zakona o zavarovanih območjih, saj končni osnutek, ki ga je pripravil Svet ministrov, ni bil pripravljen ob posvetu z javnostjo in stroko, s čimer so albanske oblasti kršile Aarhuško konvencijo. Poleg tega spremenjeni zakon krši evropsko zakonodajo, Albanija bi torej kot kandidatka za članico Evropske unije morala omenjeni zakon revidirati.
Otok Sazan leži v bližini lagune, imenovane Vjosa-Narta, enega najbolj biotsko raznovrstnih območij v Evropi, kjer leži tudi Zvërnec, lokacija drugega Kushnerjevega projekta. Kljub temu da je albanska vlada leta 2023 ustanovila narodni park divje reke Vjose, se je izkazalo, da ta ne obsega delte reke, zato gradnja na tem delu lahko poteka. Kljub temu je Svet ministrov leta 2021 sprejel načrte za preoblikovanje ekosistema mokrišč Pisha Poro-Narta, dela prej omenjenega zavarovanega območja, in znižal status zaščite predela iz upravljanega naravnega rezervata v zaščiteno pokrajino ter s tem omogočil gradbene posege na tem območju. Prav tako je območje skrčil za več kot 5.000 hektarjev. Več Trajçe.
Albanske oblasti so z gradnjo turistične infrastrukture začele že leta 2021, ko so na tem območju pričele graditi letališče Vlora. Prav tako so kasneje začele z deli za preusmeritev toka enega od pritokov Vjose v akvadukt, z namenom oskrbovanja novih obalnih naselij. Izgradnjo letališča na tem območju problematizira Karaj.
Kot pojasnjuje Trajçe, je bilo letališče zgrajeno prav zaradi večje dostopnosti turistom in ne za potrebe lokalnega prebivalstva, kar je bil tudi prvi pokazatelj namenov vlade na tem območju.
Pred nekaj tedni je tako Kushner svoje sanje o izgradnji luksuznih resortov s Sazana preusmeril na Zvërnec, kjer so se konec aprila začela prva dela. Turistične nastanitve na tem območju bo gradilo podjetje Zvërnec South Adriatic Development, ki je bilo ustanovljeno avgusta 2024, torej le nekaj mesecev po najavi obeh gentrifikacijskih posegov. Za razliko od Atlantic Incubation Partners LLC si Zvërnec South Adriatic Development ni zagotovilo statusa strateškega investitorja. Razlike med projektoma predstavi Karaj.
Uradniki uprave zaščitenih območij v Vlori sicer o začetku del na območju plaže Hidrovori, severno od naselja Zvërnec, niso bili obveščeni. Ko so inšpektorji uprave obiskali gradbišče in zahtevali dokumente o gradbenem dovoljenju, so predstavniki podjetja namesto tega predložili pismo Nacionalne teritorialne razvojne agencije oziroma natančneje korespondenco med agencijo in podjetjem Zvërnec South Adriatic Development. V njej je agencija podjetje obvestila, da je Nacionalni teritorialni svet 29. aprila odobril dovoljenje za ograditev območja gradnje. V pismu sicer agencija trdi, da teritorialni svet še ni uradno podpisal gradbenega dovoljenja, saj pregled vloge še ni bil zaključen. Posledično so inšpektorji uprave zaščitenih območij izdali odredbo o prekinitvi del, a se ta v zadnjih dneh ponovno nadaljujejo.
Prej omenjeni Nacionalni teritorialni svet je vladni organ, ki skrbi za pregledovanje, spreminjanje in odobravanje prostorskih in sektorskih razvojnih načrtov nacionalnega in lokalnega pomena ter strateških projektov, vodi pa ga premier Rama. Prav to vladno telo je januarja in aprila lani podjetju Zvërnec South Adriatic Development odobrilo dve razvojni dovoljenji za gradnjo turističnega naselja v Zvërnecu, vendar ta niso bila nikoli uradno objavljena.
Lokalno prebivalstvo je tako od začetka del organiziralo več protestov, konec maja pa je na enem od shodov prišlo do spopada med protestniki in zasebnim varnostnim osebjem, zadolženim za nadzor območja gradnje. Zaradi spopada je albanska policija napovedala preiskavo dogodkov, generalni direktor policije pa je suspendiral direktorja policije okrožja Vlora. Protestniki sicer projektu v Zvërnecu ne nasprotujejo le zaradi ekološkega tveganja, temveč tudi spornega pridobivanja oziroma odkupa zasebnih zemljišč, kar vlada z Edijem Ramo na čelu pričakovano zanika. Dela, ki so se začela na predelu Zvërneca, komentira Trajçe.
Konec leta 2025 je Odbor za strateške naložbe podaljšal rok Kushnerjevega projekta na otoku Sazan, potem ko je parlament aprila podprl predlog zakona, ki omogoča, da se koncesije za gradnjo in upravljanje pristanišč za turistična plovila, kot so potniške ladje v obmorskih kompleksih, odobrijo brez javnega razpisa podjetjem s statusom strateškega vlagatelja. Kot pojasnjuje Meçollari, težava ni le v spreminjanju zakonodaje, ki ščiti ekološko pomembna območja, temveč tudi v transparentnosti postopkov izbire vlagateljev.
Kljub vsesplošnemu rahljanju zakonodaje z namenom privabljanja tujih investitorjev pa je izgradnja resorta na Sazanu precejšen finančni in tehnični zalogaj. Po mnenju sogovornika je Kushner zaradi visokih stroškov čiščenja neeksplodiranih sredstev ter nepredvidljivih klimatskih razmer na otoku za pilotni projekt raje izbral Zvërnec.
Investitor Zvërnec South Adriatic Development je preko mreže slamnatih podjetij v lasti nizozemske družbe Dutch Trust Management BV. Eno od teh slamnatih podjetij, imenovano Blue Industries Investment Holding BV, je v lasti petih albanskih državljanov, katerih identiteta ni javno znana. To off-shore podjetje si je zagotovilo zemljišča v Zvërnecu in Narti v skupnem obsegu 251 hektarjev. Po poročanju albanskega BIRN-a je izvor teh zemljišč povezan z albanskim »poslovnežem« Arturjem Shehujem, ki živi v Združenih državah, ter njegovim odvetnikom Pëllumbom Petritajem. Shehujevo lastništvo parcel je bilo predmet več preiskav in sodnih postopkov zaradi njihove nezakonite prisvojitve, a Shehu ni bil nikoli obsojen. Drugi delež parcel pripada podjetju AM-Invest, ki je v lasti družine nekdanjega predsednika pritožbenega sodišča v Tirani Alaudina Malaja. Malaj je leta 2013 s civilno sodbo družini Shehu dodelil 156 hektarjev zemlje, prav tako je leta 2019 kot poročevalec v sodnem senatu pomagal zavrniti obtožbe o ponarejanju proti Petritaju.
Največji delež zemljišč je pripadal podjetju South Adriatic Development, sicer v lasti upravitelja projektantskega podjetja InfraKonsult Redija Struge. Struga preko podjetja Albanian Land Development deluje kot posrednik za katarska brata poslovneža Rameza in Mohamada Al Kajata, ki vlagata skupaj s Kushnerjem. To ni presenečenje, saj je Kushner, potem ko je med letoma 2017 in 2021 opravljal funkcijo višjega svetovalca v Beli hiši, ustvaril podjetje Affinity Partners. Za ustanovitev slednjega si je Kushner finančna sredstva v višini okrog 1,8 milijarde evra zagotovil od državnega premoženjskega sklada Saudove Arabije, medtem ko je več sto milijonov evrov dobil iz premoženjskih skladov Združenih arabskih emiratov in Katarja. Ob tem je smiselno omeniti, da saudske oblasti tudi same izvajajo investicije v Albaniji, saj so preko svojega sklada za razvoj albanskim oblastem posodile sredstva v vrednosti slabih 30 milijonov evrov za izgradnjo javnih objektov in infrastrukture, vključno z elektriko, vodo in sanitarijami za obalno cesto, ki povezuje Vloro in Orikum. Poleg partnerja z Bližnjega vzhoda se sicer Kushner zanaša tudi na sodelovanje z domačimi mogotci, kot je Shefet Kastrati, ki ima med drugim v lasti koncesijo za vodenje mednarodnega letališča v Tirani, verige bencinskih črpalk v Albaniji in več hotelov.
Kot pojasnjuje Trajçe, se kljub nekaterim znanim podatkom o lastništvih in vpletenih akterjih postopki v zvezi s Kushnerjevimi projekti odvijajo pod mizo in izredno hitro.
Kushner tako ob boku s svojim idejnim vodjem Richardom Grenellom nadaljuje gentrifikacijski pohod po Balkanu, rekoč: »Delam na projektih zasebnega kapitala, za katere lahko zaslužim denar. Nihče se ne bi smel nikoli opravičiti, ker je želel zaslužiti.«
Dodaj komentar
Komentiraj