Kaj je predsednik vlade Janez Janša pravzaprav mislil, s tem, ko je na današnjem sprejemu za člane svoje njegove nove in že četrte vlade pri predsednici republike Nataši Pirc Musar pribil, da je in da bo ta vlada zavezana velikemu političnemu kapitalu, ki da ga je Slovenija pridelala v času osamosvojitve v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, je koalicija strank SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati s podporo samo še po lastnem prepričanju opozicijske stranke Resni.ca v politični praksi pokazala ta ponedeljek s po hitrem postopku potrjeno spremembo zZakona o lokalnih volitvah, s katero je tik pred jesenskimi lokalnimi volitvami v državi odvzela volilno pravico približno 100 tisoč državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji in se tako rekoč s 47 glasovi za podelala na od leta 2002 uveljavljeno pravico dona udeležbeo tujcev v domačem, vsaj lokalnem javnem življenju.   

Spremembi Zzakona o lokalnih volitvah, ki so ju poslanci Janševe četrte koalicije z vso podporo vseh petih glasov Resni.ce sprejeli po hitrem postopku, sta sicer dve. Ob odvzemu lokalne volilne pravice državljanom tretjih držav, torej vsem na Slovenskem stalno živečim osebamdržavljanom držav, ki so na Slovenskem stalno živeče vse osebe, ki nimajo državljanstva nobene države članice Evropske unije, ki niso državljani držav podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ali nimajo statusa državljana Švicarske konfederacije –- torej predvsem gre za vse pri nas stalno živeče Nneevropejce –- je nova vlada in koalicija poskrbela, da se je vrnila možnost, da občine nav manj poseljenih območjih in manjšaih naseljaih –- torej prav med podporniki strank aktualne Janševe koalicije –- za volitve v organe ožjih delov občin, torej krajevne, vaške in četrtne skupnosti, oblikujejo več volilnih enot in ne več zgolj ene, kot je s spremembo leta 2024 določila prejšnja koalicija in vlada Roberta Goloba.  

Ker so sicer poslanci koalicije in predvsem na manj poseljenih območjih najbolje kotirajoče Slovenske demokratske stranke v razpravi v prid ta ponedeljek v dDržavnem zboru po hitrem postopku sicer že uveljavljenim spremembam drug za drugim ponavljali, da so bila po letu 2024 na lokalnih volitvah v prednosti večja in bolj poseljena območja, v katerih praviloma več glasov osvaja aktualna državnozborska opozicija, bi še lahko nekako razumeli, zakaj se jim je politično ta sprememba tik pred naslednjimi lokalnimi volitvami tudi zdela zares pomembna, saj se na podlagi le te lahko povsem upravičeno nadejajo nekoliko višjega volilnega izplena, ker bi naj bilo glasovanje zdaj bolj dostopno tudi v bolj odročnih krajih, kjer je sicer najbolj doma prav aktualna koalicija in še posebej stranki SDS in Nova Slovenija. 

VToda vsaj na prvi pogled pa ni najbolj jasno, zakaj je bilo ob tem potrebno spremeniti uveljaviti tudi od leta 2002 in potemtakem tudi že med prvo, drugo in tretjo vlado ter koalicijo Janeza Janše veljavno zakonodajo, ki je glasovanje vsaj na lokalnih volitvah ob državljanih Slovenije, EU in širšega evropskega gospodarskega območja s Švico vred omogočala tudi pri nas stalno prebivajočim državljanom tretjih držav. Da bi sicer –- če bi to le lahko storila –- volilno pravico četrta in najbolj iskreno desna koalicija Janeza Janše odvzela tudi vsem drugim nedržavljanom Slovenije, je bilo prav tako moč razbrati iz poslanske razprave, saj je denimo v imenu predlagateljev Andrej Kosi iz SDS domači in tuji javnosti pojasnil, da menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana na državljanstvo in da ustava govori, da imajo volilno pravico slovenski državljani, za tujce pa da zakon lahko določi, pod katerimi pogoji in v katerih primerih imajo volilno pravico, kar sicer le ni povsem res, saj volilno pravico državljanom drugih, torej evropskih držav pri nas zagotavlja že pravni red EU.

Prav tako je poslanec SDS Anton Šturbej pa je v predstavitvi stališča poslanske skupine posebej poudaril, da ne gre za izključevanje ali diskriminacijo, saj da imajo državljani tretjih držav v Sloveniji zagotovljene številne pravice in po desetih letih bivanja tudi možnost pridobitve slovenskega državljanstva ter vseh političnih pravic. Kar pa je res le, če od teh najmanj 10 let v Sloveniji živi neprekinjeno zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje, zato ta naturalizacija državljanov tretjih držav vendarle ni zares tako zelo zares samoumevna. Dodatno pa predlagatelje odvzema lokalne volilne pravice za pri nas stalno prebivajoče državljane tretjih držav skrbijo tudi fiktivne prijave prebivališča, zaradi katerih da se velikokrat zgodi, da imajo volilno pravico tujci, ki sploh ne živijo v lokalni skupnosti, in sicer v njej najbrž potemtakem tudi ne volijo. Toda tako to gre. Kam pes taco moli, je dal vedeti predsednik DZ in nadkoalicijske stranke Resni.ca Zoran Stevanović, po katerega politično in populistično desnem mnenju je  priseljevanje v določene občine že tako množično, da ga lokalno okolje ne more več absorbirati in da prihaja do velikih težav, a da ga določeni župani dopuščajo izključno zato, ker jim priseljenci predstavljajo stabilno volilno telo, s čimer pa je pravzaprav zgolj prostodušno in politično oportuno priznal, da se predlagatelji tudi  na račun odvzema lokalne volilne pravice za državljaneom tretjih držav pač nadejajo manj osvojenih glasov za opozicijo in s tem tudi še nekoliko več lokalne moči in vpliva za četrto in najbolj iskreno politično desno Janševo koalicijo. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s tretjerazrednimi prebivalci brez lokalne volilne pravice, da bo že jeseni na lokalnih volitvah več glasov za stranke Janševe koalicije, v zobeh poskrbel Tomaž Z. 

Vir: Posnetek zaslona / Poslanska skupina SDS / X.com

Vir: iktsokh / Wikimwdia Commons / CC 3.0