ProgrosOFF
Združene države Amerike in Iran sta podpisali memorandum, ki vključuje »takojšnje in trajno« premirje na vseh frontah. Sporazum poleg tega vključuje načrt za ponovno odprtje Hormuške ožine, omilitev sankcij in začetek nadaljnjih pogajanj o jedrskih vprašanjih. Združene države Amerike so se s sporazumom zavezale tudi k odmrznitvi čez deset milijard evrov iranskih sredstev. Le nekaj ur pred sprejetjem memoranduma je iranska vlada napovedala maščevanje Izraelu za napad na gibanje Hezbolah v Bejrutu.
Nova preiskava preiskovalne enote Al Džazira razkriva, da je izraelska vojska v Gazi, južnem Libanonu in južni Siriji v zadnjih treh letih okupirala približno tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja. To predstavlja petodstotno povečanje okupiranega ozemlja, ki si ga tvorba Izrael pripisuje. V Gazi je izraelska vojska po sporazumu o premirju iz oktobra 2025 uvedla »rumeno črto«, s katero je lastno okupacijo na papirju omejila na približno 200 kvadratnih kilometrov. Preiskava Al Džazire kaže, da je Izrael okupiral veliko več kot le 200 kvadratnih kilometrov ozemlja, skupno čez 330, kar predstavlja do 55 odstotkov celotne severne Gaze. Spomnimo, da Izrael redno pobija Palestince tudi za tako imenovano rumeno črto, kjer velja premirje med okupatorsko silo in odporniškim gibanjem Hamas. V sklopu premirja je Hamas oktobra lani izpustil vse ujetnike, zajete v osvobodilni akciji Nevihta Al Aksa sedmega oktobra 2023, medtem ko je Izrael od sklenitve premirja v Gazi ubil čez tisoč Palestincev.
Notranje poročilo francoske humanitarne skupine Zdravniki brez meja je pokazalo, da so lokalni in tuji uslužbenci posiljevali sudanske begunke v Čadu. Organizacija je priznala 59 obtožb spolnih zlorab, ki vključujejo siljenje deklet in žensk v spolne odnose v zameno za hrano. Zdravniki brez meja so posledično odpustili 18 uslužbencev in jim prepovedali ponovno iskanje zaposlitve v organizaciji. Notranja preiskava je sledila preiskavi agencije AP, objavljeni novembra 2024, ki je razkrila, da so humanitarni delavci posiljevali begunke v zameno za humanitarno pomoč. V Sudanu že tri leta in dva meseca traja državljanska vojna, v Čadu pa je čez sto tisoč sudanskih beguncev. Spomnimo, da so Sudanke že znotraj svoje države pogosto žrtve sistematičnega spolnega nasilja, ki ga izvajajo vojaki Sil za hitro posredovanje.
V bližini stavbe Združenih narodov v Ženevi je proti mednarodnemu vrhu G7 včeraj protestiralo okoli dvajset tisoč ljudi. Zvečer so zaradi posredovanja policije zažgali več avtomobilov, policija pa je proti protestnikom uporabila solzivec in vodne topove. Protest je potekal v Ženevi, slabih 50 kilometrov od francoskega mesta Évian les Bains, kjer zasedanje poteka. Francoska vlada namreč protestnikom organizacije Stop G7, ki proteste organizira, ni želela izdati dovolilnic za vstop v državo. Vrh G7, na katerem so se zbrali predstavniki Združenih držav, Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, Italije, Kanade in Japonske, je prvo večje mednarodno srečanje od začetka vojne v Iranu, ki jo je sprožila imperialisitčna naveza Združene države - Izrael.
V albanski prestolnici Tirana se že petnajsti zaporedni dan nadaljujejo protesti proti zasebnemu razvojnemu projektu na zaščitenem območju lagune Narta v južni Albaniji, ki je povezan z Jaredom Kushnerjem, zetom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Premier Edi Rama, katerega odstop zahtevajo protestniki, še naprej podpira načrt in trdi, da bo gradnja zasebnega luksuznega resorta v vrednosti skoraj štirih milijard evrov pomagala pri razvoju albanskega turizma.
Avstrija je podaljšala mejni nadzor na vseh mejah, vključno s slovensko. Država je mejni nadzor nazadnje podaljšala decembra lani, iztekel pa bi se danes. Tokrat je kontrolo Avstrija podaljšala za tri mesece. V začetku junija je evropska komisija več držav članic, med drugim tudi Avstrijo in Slovenijo, pozvala k umaknitvi kontrole na mejah. Avstrija je začasni nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko uvedla že leta 2015 in ga od takrat redno podaljšuje vsakih šest mesecev. Nadzor meja s Češko in Slovaško je uvedla leta 2023.
Po poročanju portala Necenzurirano sta se gradbeni družbi CGP in Kolektor Koling s podjetjem Progros poslanca Resni.ce Borisa Miljiča – njunim podizvajalcem pri gradnji zapora v Dobrunjah – dogovarjali o plačilu »dodatnih del« pri projektu. Družbi sta Progrosu nakazali 32 tisoč evrov za neobračunana slikopleskarska dela, kar je praktično enako vsoti neplačanih davkov, ki jih podjetje dolguje Finančni upravi Republike Slovenije. Stranka Resni.ca je sporočila, da bo na račun podjetja Progros nakazala 30 tisoč evrov, s katerimi bo podjetje lahko poravnalo dolg. Miljič je lastništvo podjetja prevzel maja lani. V Delavski svetovalnici in Informativnem delavskem centru so prejšnji četrtek predstavili izkušnje treh delavcev, do katerih ima Progros neplačane terjatve.
Državni zbor je na izredni seji s soglasno potrdil mandata nadomestnima poslankama Eleni Zavadlav Ušaj in Ani Cajhen, ki sta nadomestili Teo Košir in Barbaro Levstik Šega iz vrst Demokratov po njunem imenovanju za državni sekretarki.
Dodaj komentar
Komentiraj