OFF sudanske avtoceste
Sudanska vojska je v prvi večji ofenzivi v zadnjih mesecih ponovno prevzela nadzor nad 350 kilometrov dolgo avtocesto, ki povezuje prestolnico Kartum z mestom El Obeid, glavnim mestom regije Severni Kordofan. El Obeid več tednov napadajo Sile za hitro posredovanje, krajše RSF, zavzetje avtoceste pa bo sudanski vojski omogočilo transport goriva, orožja in vojaških enot do mesta. V El Obeidu, ki ga RSF stalno bombardirajo z droni, je ujetega pol milijona ljudi. RSF, ki jih financirajo Združeni arabski emirati, so avtocesto nadzorovale od aprila 2023, ko se je začela državljanska vojna med paravojaškimi silami in državno vojsko. V vojni je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije umrlo najmanj 40 tisoč ljudi, 14 milijonov jih je razseljenih, skoraj polovica sudanskega prebivalstva pa je zaradi vojne akutno lačna. RSF na zahodu države izvajajo genocid nad etnično skupino Masalitov in prebivalci mesta El Fašer, kjer so oktobra lani v nekaj dneh ubili čez šest tisoč ljudi. Tri leta in pol trajajočo vojno karakterizira tudi sistematično spolno nasilje nad ženskami in dekleti, ki ga izvajajo tako RSF kot državna vojska.
Študentska satirična Ljudska stranka ščurkov je odpovedala nadaljnje proteste, po tem ko je v soboto zvečer odstopil indijski minister za izobraževanje Dharmendra Pradhan. Študentje so njegov odstop zahtevali zaradi uhajanja izpitnih pol za majske univerzitetne sprejemne izpite, zaradi česar je državna izpitna komisija razveljavila vse rezultate izpitov. Več kot dva milijona kandidatov je tako moralo na sprejemne izpite še enkrat. Prejšnji teden je indijski premier Narendra Modi napovedal ustanovitev sodišč za hitre postopke, s katerimi namerava kaznovati odgovorne za uhajanje izpitnih pol.
V tunizijski prestolnici Tunis je civilna iniciativa Nafas organizirala proteste proti predsedniku Kaisu Saiedu, ki se jih je udeležilo več tisoč ljudi. Protestniki pet let po tem, ko je Saied prevzel oblast v državi, zahtevajo njegov odstop, poleg tega pa so protestirali proti vedno slabšim življenjskim razmeram, ki se kažejo v pomanjkanju pitne vode in izpadih elektrike. Zahtevajo tudi izpust političnih zapornikov, predvsem ustanovitelja in vodje opozicijske stranke Ennahda Rašida Ganušija, junija obsojenega na dosmrtni zapor zaradi terorizma. Saied je julija 2021 odstavil premierja Hišama Mašišija in razpustil parlament, od takrat pa Tuniziji vlada z odloki. Več v OFFsajdu ob petih.
Protestirajo tudi Libijci. V prestolnici Tripoli je gibanje Souk Al Džuma organiziralo blokade cest, katerih namen je onemogočanje delovanja vlade. Protestniki zahtevajo odstop vlade in opozarjajo na vedno pogostejše izpade elektrike v državi. Poleg državnih ustanov blokirajo tudi dostop do državnega telekomunikacijskega operaterja Libyana.
Izraelska vlada je odobrila vstop Mednarodnih stabilizacijskih sil, krajše ISF, ki so del 20-točkovnega »mirovnega načrta« ameriškega predsednika Donalda Trumpa, v Gazo. Danes je v okupirano palestinsko enklavo vstopilo 200 vojakov ISF, ki so po večini iz Ugande in Maroka. Izraelski varnostni kabinet je zatrdil, da ima le Izrael avtoriteto odločati o tem, katere države so lahko članice tako imenovanih stabilizacijskih sil. Trump je svoj mirovni načrt, katerega uradni namen je obnova Gaze, predlagal septembra lani, v veljavo pa je stopil oktobra. Po tem dogovoru Izrael nadzoruje ves uvoz hrane in humanitarne pomoči v enklavo. Genocidna tvorba trenutno okupira 70 odstotkov Gaze, s prihodom sil ISF pa bodo te de facto okupirale preostalih trideset odstotkov. Napotitev mednarodnih okupacijskih enot sledi razpustitvi vlade v Gazi pod vodstvom palestinskega odporniškega gibanja Hamas v začetku meseca. Čeprav sta Izrael in Hamas oktobra lani sklenila premirje, je izraelska vojska z genocidom nadaljevala. V času de facto enostranskega »premirja« so vojaki genocidne vojske v Gazi ubili najmanj 1200 Palestincev.
Konec tedna so izraelski naseljenci nadaljevali pogrome na Zahodnem bregu, med njimi v krajih Kafr Malik in Bejt Furik, kjer so požigali domove in napadali prebivalce. Okupatorski vojaki so med naseljenskimi napadi pridržali okrog 80 Palestincev. 18 jih je še vedno zaprtih, med njimi več otrok. Naseljenci so požgali tudi dve mošeji v Nablusu in Tulkarmu. Napadi so sledili petkovemu pokolu najmanj štirih Palestincev v mestu Til jugozahodno od Nablusa, med katerim so prebivalci v samoobrambi ubili vsaj enega naseljenca. Poleg tega je Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti sporočil, da so izraelski naseljenci na Zahodnem bregu od januarja do maja letos izvedli čez dva tisoč osemsto napadov na Palestince, kar je pet napadov na dan. To je 63 odstotno povišanje v primerjavi z drugo polovico lanskega leta.
Nemška vlada je potrdila, da je aprila in maja odobrila skoraj 800 milijonov evrov vreden izvoz orožja Izraelu, kar je več kot v predhodnih 20 mesecih skupaj. Vlada sporoča še, da bo več kot 60 odstotkov izvoza namenjenega še neimenovanemu »velikemu pomorskemu projektu«. Nemški medij Deutsche Welle poroča, da gre za v Nemčiji izdelano podmornico INS Drakon, katere vrednost je 480 milijonov evrov. Podmornica vključuje sistem za navpično izstrelitev, kar omogoča bojevanje z balističnimi raketami in raketami z jedrskimi konicami. Podmornico s sistemom za navpično izstrelitev z neodvisnim pogonom je doslej posedovala le mornarica Južne Koreje. Po poročanju medija Der Spiegel se je izraelska vlada za projekt z Nemčijo dogovorila leta 2012. Nemčija je druga največja izvoznica orožja v Izrael, takoj za Združenimi državami Amerike. Okoli 30 odstotkov vsega svojega orožja Izrael uvaža iz Nemčije.
Teden po začetku gladovne stavke nekdanjih delavcev Koksare Lukavac je stečajni upravitelj podjetja Almir Bajrić sporočil, da so zagotovili milijon evrov za poplačilo delavcem in uredili vse potrebno za priznanje delovne dobe. Hkrati je napovedal, da gre propadla koksarna v prodajo po delih. Na javni razpis za prodajo podjetja v celoti se do izteka roka v začetku meseca ni prijavil nihče. Okrog 80 nekdanjih zaposlenih se je prejšnji teden utaborilo pred od februarja zaprtim obratom za proizvodnjo koksa in gladovno stavkalo zaradi neizplačanih plač in odpravnin ter nepriznavanja delovne dobe v zadnjem letu dela.
Zunanje ministrstvo je na državno tožilstvo vložilo kazensko ovadbo proti nekdanji zunanji ministrici Tanji Fajon in nekdanji generalni sekretarki Barbari Žvokelj, in sicer zaradi imenovanja Fajon za predstavnico Evropske unije za Sahel. Ministrstvo se je pri vložitvi ovadbe sklicevalo na vladno službo za zakonodajo. Ta meni, da Žvokelj ni imela pristojnosti za nominacijo Fajon na položaj mimo vlade, saj je bila Fajon kot ministrica takrat še njena nadrejena. Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas je Fajon na mesto predstavnice za Sahel imenovala konec junija, pred enim tednom pa je njeno imenovanje preklicala.
Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo profesorja prava na Univerzi v Mariboru Roka Lampeta proti sklepu državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov po marčevskih parlamentarnih volitvah. Po mnenju pritožnika je država z dopustitvijo vmešavanja izraelske paraobveščevalne agencije Black Cube kršila pravico državljanov do svobodnih in nekompromitiranih volitev. Ustavno sodišče je v obrazložitvi zavrnitve navedlo, da Lampe ni upravičen do ustavne pritožbe, ker na volitvah ni sodeloval kot kandidat ali predstavnik katerekoli liste in ni najprej vložil pritožbe v državni zbor. Je pa sodišče hkrati z zavrnitvijo pritožbe zaradi, kot je navedlo, posebnega primera, sklenilo, da začne postopek za oceno ustavnosti členov zakonov o volitvah v državni zbor, poslancih in ustavnem sodišču, ki jih je zadevala pritožba. Na odločitev še čakata drugi dve pritožbi glede iste zadeve, ki sta ju vložila skupina 30 državljanov s prvopodpisanim nekdanjim ministrom za zdravje Dušanom Kebrom in kandidat Gibanja svoboda Darko Nikolovski. V času predvolilne kampanje so se na anonimnem Facebook profilu Maske padajo in nato še na posebni spletni strani Anticorruption2026 pojavili posnetki pogovorov s člani takratne koalicije. Na Mladini, v inštitutu Danes je nov dan in Inštitutu 8. marec so nato za prisluškovanje po naročilu Slovenske demokratske stranke obtožili Black Cube, policija pa je sprožila preiskavo.
Ustavno sodišče je pred tem odločilo, da je bila sprememba zakona o Radioteleviziji Slovenija leta 2022 skladna z ustavo. V skladu s spremembo je konec istega leta prenehal mandat članom programskega in nadzornega sveta, generalnemu direktorju ter direktorjema javne televizije in radia. Sodišče je po štirih letih ugotovilo, da je bil takšen način prenehanja mandatov primeren in nujen ukrep za zagotovitev depolitizacije javnega medija. Pobudo so odstavljeni Peter Gregorčič, Andrej Grah Whatmough, Uroš Urbanija in Tamara Besednjak Valič vložili konec decembra 2022. Pobudo za oceno ustavnosti novele z enako pritožbo je po enem letu vložil tudi državni svet.
Dodaj komentar
Komentiraj