Poslednja stavka v Koksari
Nekdanji delavci propadle koksarne v Lukavcu so v ponedeljek zaradi nepriznanega delovnega staža in neizplačanih plač ter odpravnin začeli z gladovno stavko in noč preživeli pred tovarno. Napovedali so, da ne bodo odnehali, dokler njihove zahteve po izplačilu in priznanju staža ne bodo izpolnjene, in k posredovanju pozvali tudi vlado kantona Tuzla. Za del nekdanjih delavcev izpolnitev zahtev stavke pomeni eksistenčno vprašanje, saj trpijo za poklicnimi boleznimi ali pa nimajo drugih kvalifikacij, tako da, kot so jim dali na znanje na zavodu za zaposlovanje, nimajo več možnosti zaposlitve drugje. Upokojiti se zaradi nepriznane delovne dobe ne morejo.
Odločitev nekdanjih delavcev Koksare Lukavac za stavko in protest pred zaprto tovarno podrobneje pojasni direktorica združenja Delavska solidarnost Bosne in Hercegovine Gordana Katana.
Direktorica delavskega združenja posebej povzame še zahteve nekdanjih delavcev, ki so kot zadnji poskus uveljavitve svojih pravic začeli gladovno stavkati.
Neposredni povod za stavko je neuspešna prodaja koksarne. Na javni razpis se do sedmega julija ni prijavil noben investitor, ki bi nadaljeval s proizvodnjo. Katana pojasnjuje, da je stečaj koksarne v Lukavcu del verige propadanja težke industrije v Bosni in Hercegovini, kamor se uvršča tudi zapiranje železarne v Zenici.
Zadnji proizvodnji obrat koksa na Balkanu je peči ugasnil po odločitvi skupščine upnikov februarja. Zaposlitev je tako izgubilo zadnjih 50 delavcev koksarne, ki je delovala od leta 1961 in je na vrhuncu zaposlovala skoraj tisoč ljudi. Nurdin Đuzić, nekdanji vodja sindikata koksarne, je situacijo, v kateri so se tako znašli odpuščeni delavci, po zaprtju tovarne opisal na izredni seji kantonske skupščine.
Nekdanji zaposleni v koksarni in sindikalist je nato opozoril še na trajne posledice za zdravje, ki so jih po delu v obratu utrpeli zaposleni, ter na nepriznavanje delovne dobe tudi za čas, ko so še dobivali plačo.
Tuzlanska vlada se kljub pozivom v stečajni postopek ni vmešala, prav tako pa ni sprejela niti drugih posebnih ukrepov za zagotovitev preživetja nekdanjih delavcev koksarne. Kot poroča Katana, kantonska vlada trdi, da za reševanje tega problema ni pristojna, sklicujoč se na zasebno lastništvo propadlega podjetja.
Še leta 2022 so prihodki koksarne presegali 300 milijonov evrov, nato pa so se v dveh letih prepolovili. Lani je podjetje poslovalo s 60 milijoni evrov izgube. Upnikom Koksara Lukavac dolguje približno 280 milijonov evrov priznanih terjatev. Največja upnika sta britanska družba Moorgate, ki terja 153 milijonov evrov, in hrvaški Erdal-trading, ki mu koksarna dolguje 67 milijonov evrov. S tovarno je kot najemnik do decembra lani upravljalo bosansko podjetje Pavgord, ki je nato od pogodbe odstopilo po oceni, da zaradi rasti operativnih stroškov in podražitve izvoza ogljično intenzivnih izdelkov v Evropsko unijo delovanje tovarne ni več vzdržno. Propad koksarne komentira Katana.
Tako je padla še ena domina bosanske težke industrije. Zrušila se je na ranjene in odvržene delavce.
Dodaj komentar
Komentiraj