OFF britanske odškodnine Ruandi
Posebno albansko tožilstvo za boj proti korupciji preiskuje projekt luksuznega letovišča, povezanega z zetom ameriškega predsednika Donalda Trumpa Jaredom Kushnerjem. Kushnerjeva investicijska družba Affinity Partners na območju nenaseljenega albanskega otoka Sazan načrtuje izgradnjo turističnega resorta, prav tako je s Kushnerjem povezano podjetje že začelo z deli na predelu Zvërnec nasproti otoka, na celinskem delu Albanije. Po poročanju Politica je tožilstvo potrdilo, da je uvedlo preiskavo spornih sprememb statusa zaščitenega naravnega območja in lastništva zemljišč leta 2024, kar je tudi podlaga za začetek gradnje. Projektu nasprotujejo prebivalci in okoljevarstvene organizacije, ki od začetka del stopnjujejo proteste. Ti so se okrepili konec maja, potem ko so investitorji na območju Zvërneca postavili visoke ograje z bodečo žico, zaradi česar domačini in turisti ne morejo dostopati do plaže. Protestniki zahtevajo ustavitev projekta, zaščito območja in odstop albanskega predsednika vlade Edija Rame.
Evropski parlament in Svet Evropske unije sta dosegla dogovor o predlogu, ki pospešuje vračanje migrantov v tretje države. Dogovor članicam omogoča, da zunaj meja Evropske unije vzpostavijo centre za vračanje migrantov, ki jim je bila zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito. Po dogovoru bodo centri lahko delovali kot končni cilj ali pa kot vmesni centri za vračanje v državo izvora ali drugo tretjo državo. Ukrep v primeru upiranja omogoča pridržanje do dveh let z možnostjo šestmesečnega podaljšanja. Pridržani bodo lahko tudi mladoletniki brez spremstva in družine z otroki. Uredba služi kot dopolnilo evropskega pakta o migracijah in azilu, ki se bo začel v celoti uporabljati 12. junija.
Stalno arbitražno sodišče v Haagu je presodilo, da Veliki Britaniji ni treba plačati več kot 115 milijonov evrov odškodnine Ruandi zaradi prekinitve sporazuma o deportaciji migrantov. Dogovor, ki ga je leta 2022 prvotno sklenil nekdanji britanski premier Boris Johnson, je omogočal deportacijo ljudi v Ruando, kjer bi čakali na obravnavo prošenj za azil. Vrhovno sodišče Združenega kraljestva je leta 2023 presodilo, da je dogovor nezakonit. Po zmagi laburistov leta 2024 je britanski predsednik vlade Keir Starmer napovedal opustitev sporazuma. Ruandske oblasti so tožbo zoper Veliko Britanijo vložila novembra 2025, potem ko z diplomatskimi pogajanji niso dosegle izplačila sredstev.
V mehiški prestolnici Ciudad de México potekajo protesti sindikata učiteljev, ki zahtevajo boljše plačilne pogoje za svoje delo. Med pohodom učiteljev proti glavnemu trgu prestolnice je prišlo do spopada med protestniki in policisti. Protestniki so podrli eno izmed ograd, nakar je policija proti njim uporabila solzivec. Eden od protestnikov je pri spopadu s policijo utrpel hude poškodbe glave. Sindikat je postavil ultimat mehiški vladi, da če ne bodo izpolnili pogojev, ne bodo dopustili izvedbe nogometnega svetovnega prvenstva.
Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je sionistični vojski odredil napade na bejrutsko predmestje Dahije. Po poročanju libanonske tiskovne agencije je okupator sinoči v nočnih napadih na jugu Libanona ubil osem ljudi, devetnajst pa jih je ranil. Prejšnji konec tedna so izraelske sile napredovale čez reki Litani in zavzele strateško trdnjavo Beaufort.
Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz o znižanju carin na uvoz kmetijske mehanizacije. Združene države bodo tako znižale carinsko stopnjo za stroje, kot so kombajni, s 25 na 15 odstotkov. Carinska stopnja za tuja podjetja, katerih kmetijska oprema vsebuje vsaj 85 odstotkov ameriškega jekla ali aluminija, pa bo 10-odstotna. Prav tako bo nižja, 15-odstotna stopnja veljala za nekatere klimatske sisteme ogrevanja in ohlajanja ter sisteme prezračevanja, namenjene predvsem stanovanjski uporabi. Spremembe bodo v veljavi od osmega junija dalje, veljale pa bodo do konca naslednjega leta.
Ljubljanski mestni svetniki so na izredni seji soglasno izglasovali razpis referenduma o spremenjenem parkirnem odloku, ki bo potekal 12. julija. Pred tem so na ločeni izredni seji izglasovali umik parkirnega odloka, kar je župan Zoran Janković napovedal konec prejšnjega tedna. Civilna iniciativa za Ljubljano, krajše CILJ, je medtem vložila okoli štirinajst tisoč podpisov, kar je tri tisoč več od potrebnih za razpis referenduma. Volilni upravičenci bodo tako na referendumskem glasovanju odgovarjali na vprašanje, ali so za to, da se uveljavi četrti člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, ki uvaja ureditev parkiranja v območjih sosesk in ga je mestni svet sprejel 23. marca. Razpis občinskega referenduma je Janković včeraj na seji komentiral z naslednjimi besedami.
Zakaj se je civilna iniciativa kljub umaknjenemu odloku odločila vložiti podpise za referendum, pojasni predstavnik iniciative Borut Hočevar.
Danes poteka drugi dan predstavitve kandidatov za ministre pred posameznimi odbori. Zaslišanje sta danes prestala nova ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs ter novi zunanji minister Tone Kajzer. Sledili bodo še ostali kandidati za ministre, in sicer Franci Matoz kot minister za notranje zadeve in javno upravo, kandidatka za ministrico okolja in prostora Polona Rifelj in kandidat ministra za pravosodje Mihael Zupančič. Kasneje sledi še zaslišanje kandidatke za ministrico brez resorja Suzane Lep Šimenko in bodoče ministrice za demografijo, družino in socialne zadeve Mateje Ribič. Včeraj je zaslišanje uspešno prestalo več kandidatov za ministre, in sicer Jernej Vrtovec, Anže Logar, Andrej Šircelj, Tadej Ostrc, Ignacija Fridl Jarc, Janez Cigler Kralj in Valentin Hajdinjak.
Akademskih petnajst:
Z novicami o zaslišanju ministrskih kandidatk nadaljujemo tudi v univerzitetnem bloku novic. Borut Rončević, kandidat za ministra za izobraževanje, znanost in mladino, bo danes zvečer nadaljeval svojo predstavitev pred državnozborskim odborom za izobraževanje, mladino in znanost. Rončević je profesor sociologije na Fakulteti za informacijske študije Univerze v Novem mestu. Bil je tudi dekan zasebne Fakultete za uporabne družbene študije in javne Fakultete za medije ter ustanovitelj in predsednik upravnega odbora Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Ustanoviteljice omenjenih fakultet so blizu SDS. V predstavitvi pred odborom je poudaril, da zagovarja ideološko nevtralno šolo, ki učenke uči, kako misliti, in ne, kaj morajo misliti. Po njegovem mnenju naloga šole ni politična socializacija v korist katerekoli ideologije. Zato ima v načrtu tudi pregled učnih gradiv. Napovedal je še ustanovitev učiteljske zbornice, reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature, zmanjšanje birokracije za učiteljice, posodobitev sistema vajeništva in krepitev povezave med univerzami in gospodarstvom. Poslanec Svobode Matej Grah ga je vprašal, ali se bo ogradil od svojega zapisa iz leta 2011 o drugi republiki, v kateri naj bi bilo treba vse postaviti na glavo, izčrpati univerze in razviti zasebni visokošolski prostor kot proizvajalca točno določenega kadra. Rončević je odgovoril, da so njegov zapis iz revije Reporter na družbenih omrežjih popačili.
Na Univerzi v Mariboru je bil za novega rektorja potrjen Dean Korošak, ki bo štiriletni mandat začel 20. junija. Korošak je redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, kjer vodi katedro za aplikativno fiziko. Na volitvah je zmagal s približno 56 odstotki glasov, njegov protikandidat Mitja Slavinec pa jih je zbral približno 43 odstotkov.
Senat Univerze v Mariboru je potrdil akreditacijo prvega krajšega izobraževanja za pridobitev mikrodokazila. Izvajali ga bodo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, nanaša pa se na osnove strojnega učenja za razvoj inteligentnih sistemov. Na univerzi pravijo, da so takšna izobraževanja namenjena pridobitvi specifičnih znanj, ki odgovarjajo med drugim tudi potrebam trga dela in temeljijo na zagotavljanju standardov kakovosti na področju dejavnosti za visoko šolstvo. Hkrati pa bi lahko pričakovali, da to zagotavlja že sam študijski program. Mikrodokazila so bila lani uvedena z novim zakonom o visokem šolstvu in so oblika pridobivanja kompetenc za lažje prilagajanje študentk hitrim spremembam na trgu dela. Pri tem pa obstaja nevarnost razvrednotenja študija, če bi se študentke namesto za študij odločale le za mikrodokazila. Povečale bi se lahko tudi razlike med študentkami, ki se lahko osredotočijo na izpopolnjevanje ob rednem študiju, in študentkami, ki za to težje najdejo čas, saj morajo za zmožnost nadaljevanja študija opravljati študentsko delo.
Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu, krajše NAKVIS, je Univerzi na Primorskem zavrnila akreditacijo za študij medicine. V študijskem letu 2027/28 tako še ne bodo mogli vpisati študentk. Rektorica Klavdija Kutnar je napovedala, da bodo posodobili vlogo za akreditacijo študijskega programa in poskusili ponovno. Kljub zavrnitvi akreditacije nadaljujejo z dejavnostmi za gradnjo novih prostorov Fakultete za vede o zdravju ob izolski bolnišnici.
Zdaj pa še v tujino. V Združenem kraljestvu so poslanke parlamentarnega odbora za izobraževanje vlado opozorile, da je britanski visokošolski sektor pod močnim finančnim pritiskom. Kritizirale so vlado, da nima jasnega načrta za univerze, ki niso sposobne poravnati svojih zapadlih obveznosti in se tako soočajo z resno možnostjo insolventnosti. To bi lahko imelo hude posledice za študentke in zaposlene, saj brez načrtov za ukrepe na tem področju obstaja dejanska možnost zaprtja univerz. Vir finančnih težav je ohranjanje enakih šolnin v zadnjih 15 letih brez upoštevanja inflacije, kar je zmanjšalo glavni vir dohodka fakultet. Fakultete pa hkrati od vlade niso dobile potrebnih nadomestil za usklajevanje z inflacijo, da bi lahko pri enakih šolninah ostale finančno vzdržne.
Komentarji
Civilna iniciativa je podpise vložila, preden je mestni svet umaknil odlok. Pravo vprašanje je torej: zakaj sta se župan in mestni svet odločila umakniti odlok, za katerega je bila že podana zahteva za razpis referenduma, ne pa obratno.
Komentiraj