Gubitnici kao narod
Sredi aprila se je znova začelo sojenje v tako imenovani zadevi Generalštab. Višje sodišče v Beogradu je namreč po več kot dveh mesecih premora razpisalo novo obravnavo v sojenju proti ministru za kulturo Nikoli Selakoviću, sekretarki na kulturnem ministrstvu Slavici Jelača, direktorju državnega zavoda za varstvo kulturnih spomenikov Goranu Vasiću in direktorju zavoda za varstvo kulturnih spomenikov v Beogradu Aleksandru Ivanoviću. Posebno državno tožilstvo za organizirani kriminal je decembra lani vložilo obtožnico proti omenjenim uradnikom zaradi suma zlorabe uradnega položaja in ponarejanja dokumentov. Obtožnica se nanaša na projekt Generalštab, ki predvideva rušenje v Natovem bombardiranju leta 1999 poškodovane stavbe, na njenem mestu pa izgradnjo luksuznega hotela v lasti Jareda Kushnerja, zeta ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Razlog vložitve obtožnice je odvzem statusa kulturne dediščine objektu, brez katerega bi bilo njegovo rušenje nemogoče.
Srbska vlada je Generalštab za kulturni spomenik razglasila leta 2005, leta 2020 pa je status kulturne dediščine podelila tudi celotnemu območju vzdolž Ulice Kneza Miloša, kjer stoji bombardirana stavba. Kot navaja tožilstvo, so štirje obtoženci sodelovali pri poskusu odprave zaščite kompleksa Generalštaba, brez potrebne dokumentacije in ukrepov, ki jih predpisuje zakon o kulturni dediščini. Več o obtožnici pojasni Radmilo Marković, novinar portala BIRN Srbija.
Kot je zapisalo tožilstvo, je Selaković na sestanku julija 2024 direktorju zavoda za varstvo kulturnih spomenikov Goranu Vasiću in direktorju zavoda za varstvo kulturnih spomenikov v Beogradu Aleksandru Ivanoviću naročil, naj pripravita predlog sklepa o prenehanju statusa kulturne dobrine za Generalštab. Vasić v odločanje ni vključil strokovnih služb državnega zavoda, s čimer je kršil zakonski postopek. Podobno je storil Ivanović, čeprav je vedel, da niti on niti mestni zavod nista pristojna za pripravo takšnega osnutka dokumenta, prav tako nista pristojna za pošiljanje osnutka ministrstvu za kulturo. Kljub temu sta Vasić in Ivanović ministrstvu za kulturo še istega dne predložila zahtevane osnutke sklepov, na podlagi katerih je srbska vlada novembra 2025 odpravila zaščito stavb Generalštaba. Vlada je sicer hkrati spremenila sklep o zaščiti področja na Ulici Kneza Miloša, čeprav Vasić in Ivanović ministrstvu za kulturo tega predloga nista predložila.
Postopki zagotavljanja zemljišča za Kushnerjev projekt so se sicer začeli leta 2022, ko je srbska vlada s podjetjem Kushner Realty Acquisition podpisala memorandum o soglasju glede revitalizacije in razvoja lokacije, kjer se nahaja Generalštab. Memorandum je vlada označila kot strogo zaupen, njegova vsebina pa javnosti ni bila razkrita. Leta 2024 sta srbska vlada in drugo Kushnerjevo podjetje Atlantic Incubation Partners podpisala pogodbo, ki je omogočila gradnjo hotela in poslovno-stanovanjskega kompleksa na mestu nekdanjega generalštaba. Oba omenjena dokumenta je podpisal takratni minister za gradbeništvo in infrastrukturo Goran Vesić, ki ga obtožnica bremeni vpletenosti v zrušitev nadstreška železniške postaje v Novem Sadu. Več o tem Marković.
Da bi obšla zakonske postopke za odpravo statusa kulturne dediščine, je srbska vlada Generalštab spomeniške funkcije razbremenila s posebnim zakonom, imenovanim Lex specialis Generalštab. Ta odločitev vlade leta 2005 o razglasitvi stavb Generalštaba za kulturni spomenik odpravlja z utemeljitvijo, da stavbe na tej lokaciji nikoli niso pridobile statusa kulturne dediščine. Sprejemanje dokumentov v času Vesićevega mandata ter zakona Lex specialis Geneneralštab komentira sogovornik.
Kljub vsem poskusom vlade pod vodstvom Srbske napredne stranke, da obide postopke in zakonske določitve, državni zavod za varstvo kulturnih spomenikov stavb Generalštaba nikoli ni izbrisal iz svojega Centralnega registra kulturnih spomenikov. Kot je pojasnila Estela Radonjić Živkov, konservatorka in takratna namestnica direktorja Vasića, ministrstvo za kulturo zavodu nikoli ni poslalo obrazloženega predloga sklepa, s katerim bi se stavbi odvzel status kulturne dobrine. Prav tako je navedla, da nihče od strokovnjakov zavoda ni opravil potrebne študije. Kulturno ministrstvo je direktorja zavoda za varstvo kulturnih spomenikov v Beogradu Ivanovića prosilo, naj sproži postopek za izbris evidenc iz katastra nepremičnin. To je Ivanović zavrnil, češ da mora kulturni spomenik iz registra najprej izbrisati zavod na državni ravni, a zaposleni na državnem zavodu tega niso želeli storiti.
Čeprav je tožilstvo obtožnico vložilo zoper ministra in sekretarko na kulturnem ministrstvu, je po ugotovitvah BIRN-a v zgodbi ključno tudi ministrstvo za gradbeništvo. Aktualna ministrica za gradbeništvo Aleksandra Sofronijević, ki je pred tem opravljala službo sekretarke, je med preiskavo zatrdila, da ministrstvo ni sodelovalo pri pripravi pogodbe. Glede na podatke, ki jih je pridobil BIRN, je sicer prav omenjeno ministrstvo vladi uradno predložilo predloge memorandumov, pogodbe in predloge za razglasitev tega dela za projekt posebnega pomena.
Ministrstvo za gradbeništvo je bilo tako zadolženo za pridobitev mnenj pristojnih institucij o osnutkih memorandumov in pogodb. Mesec dni pred podpisom memoranduma je ministrstvo za mnenja o memorandumu zaprosilo ministrstvo za finance, državni sekretariat za zakonodajo, državno pravobranilstvo, državno direkcijo za premoženje, ministrstvo za obrambo, ministrstvo za kulturo in ministrstvo za zunanje zadeve. Ministrstvo za kulturo, ki ga je vodila Maja Gojković, je sicer sprva dejalo, da brez mnenja zavoda za varstvo kulturnih spomenikov ne morejo podati mnenja o predlogu memoranduma, a je nato le nekaj dni pozneje poslalo pozitivno mnenje, brez posvetovanja z zavodom. Ministrstvo za gradbeništvo pri sklepanju pogodbe dve leti po memorandumu kljub pridobivanju mnenj nekaterih institucij mnenja od kulturnega ministrstva ni zahtevalo. Več o tem sogovornik.
Tako ni zares znano, kdo je pripravil dogovor, ki ga je nato vložilo ministrstvo za gradbeništvo. Kot pojasnjuje sogovornik, prav tako ni znano, kaj se bo zgodilo s projektom, potem ko je Kushner od tega odstopil.
Odstop Kushnerja od projekta je prizadel zlasti srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je za prekinitev investicije okrivil blokaderje.
Sicer ni bil nič manj užaljen kulturni minister Selaković, ki je dejal, da nihče od njih ni imel koristi, lahko pa bi jo imela država Srbija in njeni državljani.
Če je Selaković zaskrbljen, da ga bo afera Generalštab stala funkcije, se Vučić sekira zlasti zaradi poslabšanja odnosov z Združenimi državami. Srbski predsednik namreč na vsak način želi nadaljevati svoje ritolizništvo Trumpu, naj bo to prek povezave s sionistično tvorbo ali prek sodelovanja s prvim zetom ZDA.
Sojenje se sicer nadaljuje, a več kot za politično funkcijo obtoženci ne bodo oškodovani, saj je Vučić že napovedal njihovo pomilostitev, če jih sodišče spozna za krive. Kushner pa se bo osredotočil na druge ameriške gentrifikacijske ofenzive na Balkanu, kot je na primer gradnja luksuznega resorta na albanskem otoku Sazan.
Dodaj komentar
Komentiraj