OFF ameriškim centrom za karanteno
V kenijskem mestu Nanyuki potekajo protesti proti gradnji ameriškega centra za karanteno, kamor bi nastanili ameriške državljane, ki so se v sosednjih Demokratični republiki Kongo in Ugandi okužili z ebolo. Na protestu se je zbralo več sto ljudi, nekateri so nosili zaščitno opremo in krsto z napisom ebola. Med skupino protestnikov in policijo so izbruhnili spopadi, pri čemer je policija uporabila solzivec ter aretirala več ljudi. Po navedbah organizacije Vocal Africa je policija enega od protestnikov ustrelila v glavo. Načrtovani ameriški center za karanteno bo imel 50 postelj, v njem pa bo delalo ameriško zdravstveno osebje. Dela za izgradnjo centra se nadaljujejo kljub temu, da je kenijsko vrhovno sodišče prejšnji teden začasno prekinilo odprtje enote ter vladi naložilo, da razkrije pogoje dogovora z ZDA.
Albanska vlada je sporočila, da je začasno ustavila projekt izgradnje luksuznega letovišča, ki ga vodi zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Jared Kushner Albanski minister za okolje Sofjan Jaupaj je pojasnil, da je bila gradnja ustavljena med tem, ko se izvaja presoja vplivov na okolje. Ustavitev projekta sledi opozorilom Evropske komisije, da je projekt v navzkrižju z evropskimi okoljskimi pravili. Albanski parlament je namreč februarja 2024 amandmiral zakon o zavarovanih območjih iz leta 2017, ki po novem dovoljuje turizem in velike infrastrukturne posege v predhodno zaščitenih nacionalnih parkih in drugih zavarovanih območjih. Komisija je ob tem dodala, da je zaradi nasprotovanja evropskim direktivam vprašljivo nadaljevanje pogajanja o pridružitvi Albanije Evropski uniji. Proti projektu sicer že več tednov potekajo protesti, na katerih protestniki zahtevajo ustavitev projekta in odstop albanskega predsednika vlade, Edija Rame, ki projekt podpira.
Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot sporočil, da je Francija prepovedala vstop v državo izraelskemu finančnemu ministru Bezalelu Smotriču. K odločitvi je po navedbah Barrota botrovalo Smotričevo aktivno spodbujanje k priključitvi okupiranega Zahodnega brega in ponovni kolonizaciji Gaze. Francija je prejšnji mesec sicer vstop v državo prepovedala tudi izraelskemu ministru za nacionalno varnost Itamarju Ben-Gviru zaradi njegovega poniževanja zajetih aktivistov humanitarne flotilje.
V Belfastu potekajo antimigrantski protesti, na katerih se je zbralo več sto ljudi. Ksenofobni protestniki so zažgali stavbe in vozila, med drugim avtobus, ter blokirali ceste. Protesti so se začeli po poskusu umora, za katerega je osumljen 30-letnik iz Sudana. Ta bo danes stopil pred preiskovalnega sodnika. Britanski predsednik vlade Keir Starmer je proteste obsodil, politiki skrajne desnice, denimo vodja stranke Reform UK Nigel Farage, pa so dogodek in proteste izrabili za širjenje antimigrantske retorike.
Imperialistične Združene države Amerike so izvedle zračne napade na Iran, kar ameriški predsednik Donald Trump upravičuje, češ da je Iran sestrelil ameriški helikopter Apache v Hormuški ožini. Po poročanju iranskih medijev je Iranska revolucionarna garda z droni napadla ameriško vojaško oporišče v Bahrajnu. Garda je ob tem sporočila, da je ciljala tudi zračno oporišče in ameriški poveljniški center v Jordaniji. Po navedbah jordanske vojske naj bi le-ta uničila pet raket, ki so bile usmerjene v Azrak, kjer se nahaja ameriško oporišče.
V Mehiki se nadaljujejo protesti sindikata zaposlenih v šolstvu in izobraževanju. Protestniki so več ur blokirali pot, ki vodi do stadiona Azteca v Ciudad de México, kjer bo v četrtek uvodna tekma svetovnega prvenstva v nogometu. Sindikat učiteljev stavka od prejšnjega tedna in zahteva povišanje plač ter razveljavitev pokojninske reforme iz leta 2007, ki je pokojnine javnega sektorja prenesla na zasebne pokojninske sklade.
Ameriške oblasti so sporočile razlog, zakaj so nogometnemu sodniku iz Somalije, Omarju Abdulkadirju Artanu, preklicale vizum. Po njihovih navedbah so to storile zaradi varnostnih pomislekov. To je sicer le ena od mnogih rasističnih potez ameriških oblasti, ki drugače obravnavajo vse ne-bele ekipe, spremljevalno osebje in druge v prvenstvo vključene posameznike.
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak je predstavil predlog sporazuma o partnerstvu za razvoj, ki ga bo vlada ponudila opozicijskim strankam. Gorenak navaja, da predlog ne vsebuje konkretnih vsebinskih ukrepov, ampak opredeljuje splošne cilje, kot so ustavne in sistemske spremembe ter pospešitev razvoja slovenskega gospodarstva. Po navedbah predsednika vlade Janeza Janše pričakujejo, da bo stranka Resni.ca podpisala omenjeni sporazum. Iz stranke so sicer sporočili, da se do omenjenega sporazuma še ne opredeljujejo. Stranki Gibanje Svoboda in Levica ter Vesna nad predlogom nista navdušeni, po besedah predsednika Socialnih demokratov Matjaža Hana pa je treba počakati še na končen sporazum preden se bo stranka odločila o predlogu.
Civilna iniciativa Tržnice ne damo je sprožila upravni spor zoper gradbeno dovoljenje za prenovo osrednje ljubljanske tržnice, ki je bilo izdano konec aprila. Kot navaja odvetnik iniciative Luka Švab, so tožbo vložili zaradi kršitev pravil postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotnega in nepopolno ugotovljenega stanja glede strokovnih podlag in rešitev. Prav tako navaja, da sta za iniciativo najbolj sporna predviden izkop in gradnja podzemne garažne hiše. Po mnenju Švaba v postopek ni bila vključena vsa strokovna in zainteresirana javnost. Iniciativa v svoji tožbi zahteva, da se odločanje o zadevi vrne v ponovni postopek, predhodno pa, da se razčisti sama uporaba prava na ravni Evropske unije. Ministrstvo za naravne vire in prostor je integralno gradbeno dovoljenje za prenovo osrednje ljubljanske tržnice izdalo konec aprila, pri tem pa je določilo številne pogoje s področja okolja in varstva kulturne dediščine. Projekt prenove ljubljanske tržnice sega še v prvo predvolilno kampanjo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, obsega pa celovito prenovo in prizidavo Mahrove hiše, gradnjo štirietažne javne podzemne parkirne hiše pod odprto tržnico ter celovito prenovo odprte tržnice na Vodnikovem trgu.
Začenja se zbiranje podpisov za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki so jih začeli zbirati nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic. Pobudniki morajo zbrati 40 tisoč podpisov do 14. julija. Spomnimo, novelo zakona je državni zbor na pobudo Slovenske demokratske stranke in trojčka NSi, SLS in Fokus sprejel konec maja. Novela zakona ukinja možnost, da bi se posamezniki, ki so predmet preiskave, na ustavnem sodišču pritožili zoper nezakonito ustanovljene komisije ali njihove nezakonite sklepe. Presojo skladnosti z ustavo in zakonom lahko v 30-ih dneh po odreditvi parlamentarne preiskave na ustavnem sodišču po novem zakonu zahtevata le sodni svet ali generalni državni tožilec. Kot navajajo pobudniki, novela odpravlja eno ključnih varovalk, ki danes preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav.
Župan Lendave Janez Magyar je v pogovoru s Slovensko tiskovno agencijo sporočil, da se bo na prihajajočih lokalnih volitvah potegoval še za en mandat na listi Slovenske demokratske stranke. Med ključnimi prioritetami je izpostavil nadaljevanje začetnih projektov iz trenutnega mandata. Poslanec Gibanja Svobode in član občinskega sveta Dejan Šüč pa glede svoje kandidature še ni odločen. Občinski svet občine Lendava sestavlja 19 članov, pri čemer imata največ svetnikov stranki SDS in Gibanje Svoboda, in sicer vsaka po pet.
Dodaj komentar
Komentiraj