Biznis ZOFFa
... Največji proizvajalec komercialnih protiteles obtožen manipulacije s slikami v katalogu izdelkov ...
... Količina in raznolikost patogenih gliv na Antarktiki se bosta do konca stoletja podvojili ...
... Nasin sindikat v tožbo zaradi Trumpovih poskusov prepovedi sindikalnega delovanja ...
... Regulativa o novih genomskih tehnikah v Evropski uniji končno dobiva novo podobo ...
Največji svetovni proizvajalec bioznanstvene opreme in reagentov Thermo Fisher Scientific je bil obtožen manipulacije slik v katalogu komercialnih protiteles. Znanstveni detektivi so manipulacije zaznali že na več kot sto različnih verifikacijskih slikah, ki naj bi prikazovale ustrezno specifičnost in selektivnost protiteles. Strokovnjaki opozarjajo, da najdba zavajajočih slik ne pomeni nujno okvarjenosti dotičnih protiteles, vendar lahko poveča že siceršnje nezaupanje v industrijo. Neodvisna iniciativa za validacijo protiteles YCharOS je leta 2024 denimo ugotovila, da kar 50 odstotkov protiteles ne zadošča vsem navedenim specifikacijam. Zaradi naskladja med proizvodom in dokumentacijo se lahko laboratorijsko delo zavleče in povzroča stroške drugje. Podjetje Thermo Fisher Scientific proizvaja kar 400 tisoč različnih protiteles in zalaga okoli 20 odstotkov svetovnega trga.
Največji Nasin sindikat IFPTI, ki zastopa 6000 inženirjev oziroma tretjino uslužbencev v agenciji, je vložil tožbo proti Trumpovi administraciji zaradi poskusa ukinitve delovanja sindikata Nase. Sindikatom Nase in drugih zveznih agencij je bila avgusta lani z izvršilnim ukazom izdana prepoved kolektivnih pogajanj, ker naj bi sindikati oteževali učinkovito delo državnih agencij in tako ogrožali državno varnost. Marca letos je Trumpova administracija napad nadaljevala z ukazom, da državne agencije prekinejo pogodbe s svojimi sindikati. Po navedbah sindikata IFPTI je vlada tako kršila zakon iz leta 1958 o ustanovitvi Nase kot samostojne civilne agencije. Zakon jasno pove, da so vse vojne operacije, razvoj orožja in obramba ZDA odgovornost ministrstva za obrambo – Nasa torej ni ena izmed njihovih agencij in ne sodeluje z njimi. Podobne tožbe so vložili tudi sindikati drugih državnih agencij.
Znanstvena skupina je raziskala, kako bodo podnebne spremembe vplivale na rast fitopatogenih gliv v tleh obmorske Antarktike. Ugotovili so, da v nerodovitnih tleh obmorskih antarktičnih regij uspešnost rasti teh gliv določajo podnebni dejavniki, zlasti povprečna letna temperatura zraka. Za ugotovitev trenutne raznolikosti in količine gliv so vzorčili 1900 kilometrov dolg pas vzdolž obale Antarktičnega polotoka in Patagonije. V toplejših tleh je znanstvena skupina našla večje koncentracije patogenih skupin gliv, ki povzročajo razne nekroze stebla, uvelosti, krastavosti in listne pegavosti. Modelirali so tudi stanje na koncu tega stoletja pri porastu povprečne letne temperature zraka za okoli 4 do 5 stopinj Celzija. Z naraščajočo količino toplogrednih plinov v ozračju sta se količina in raznolikost fitopatogenih gliv obmorske Antarktike podvojili. Ti mikroorganizmi pa bi celo lahko ogrožali antarktično floro. Članek so objavili v reviji Global Change Biology.
Turška raziskovalna skupina je v reviji Frontiers in Nutrition objavila raziskavo, v kateri je ugotovila, da orodja umetne inteligence podcenjujejo zahtevan vnos hranil pri prekomerno težkih mladostnikih. Zamislili so si štiri primere 15-letnikov s prekomerno telesno težo oziroma debelostjo. Petim najpopularnejšim chatbotom so dali nalogo, da za posamezne mladostnike generirajo tridnevno dieto. Rezultati raziskave so pokazali, da so modeli umetne inteligence v povprečju priporočali kar 700 kilokalorij nižji vnos energije dnevno kot dietetik in 100 gramov ogljikovih hidratov manj. Po drugi strani naj bi priporočili sistematično več beljakovin in maščob. Opozarjajo, da so se rezultati glede zahtevane energije, makrohranil in mikrohranil med posameznimi modeli umetne inteligence močno razlikovali, zato je pri uporabi klepetalnikov priporočena previdnost oziroma posvet z dietetikom.
Po večletnih pogajanjih regulativa o novih genomskih tehnikah v Evropski uniji končno dobiva novo podobo. Dosedanja evropska zakonodaja za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi, predvsem poljščinami, velja v svetovnem merilu za eno najstrožjih. Splošno negativen pogled evropske javnosti in zakonodajalcev na gensko spremenjene rastline preprečuje konkurenčnost držav članic na trgu, upočasnjuje trajnostni razvoj in ponekod prekomerno omejuje znanstvenike v izvajanju raziskav. Že leta 2024 je zato skupina 37 nobelovk in nobelovcev ter več kot 1500 drugih znanstvenic in znanstvenikov podpisala odprto pismo, s katerim so pozvali k omilitvi regulative o novih genomskih tehnikah. Evropska unija je nato decembra lani razgrnila prvi predlog take regulative, Svet Evropske unije pa je aprila letos podprl, da se v direktivi o gensko spremenjenih organizmih spremeni samo dodatek o novih genomskih tehnikah.
Izraz nove genomske tehnike, krajše NGT, se nanaša na tehnike, ki so jih biotehnologinje razvile po sprejetju direktive o GSO iz leta 2001. Do sedaj so sicer vse rastline, spremenjene z novimi genomskimi tehnikami, spadale pod enotno oznako GSO. Znanstvenice v pozivu med nove genomske tehnike poleg CRISPR/Cas sistemov uvrščajo tudi tehnike na podlagi drugih encimov, kot so TALEN, ZFN in meganukleaze. Postopek spreminjanja rastlin z novimi genomskimi tehnikami zaradi njihove natančnosti traja zgolj nekaj mesecev do enega leta. S klasičnim žlahtnjenjem pa za enak izid znanstvenice potrebujejo vse od enega do 15 let. Ker so razlike v končnem genomu tako majhne, iz analiz niti ne moremo ločiti med rastlinami, modificiranimi s pomočjo sevanja, CRISPR/Cas ali tradicionalnega žlahtnjenja.
Birokratski postopki odobritve laboratorijskega in industrijskega dela z gensko spremenjenimi organizmi se po obstoječi GSO zakonodaji po navadi vlečejo več let. To pomeni, da se uporaba novih genomskih tehnik za tarčne mutacije in vstavljanje vključkov sorodnega genskega materiala v Evropski uniji zaenkrat večinoma ni splačala. Manjše genomske spremembe in dodatke genov iz sorodnih organizmov bo nova regulativa označila pod kategorijo NGT-1, s čimer bodo NGT-1 rastline izključene iz direktive o GSO. Z novimi genomskimi tehnikami lahko vnesemo tudi večje vključke dednega materiala drugih organizmov. Poljščine iz te skupine bodo po novi regulativi praviloma še vedno vključene v direktivo o GSO in bodo zgolj reklasificirane kot rastline kategorije NGT-2.
Nova pravila ščitijo korporacije bolj kot kmete. Korporacije bodo poleg semen in rastlinskega materiala, pridobljenega z genskim spreminjanjem, zaradi sprememb v patentiranju rastlin namreč lahko patentirale tudi NGT-1 semena, ki po novem ne spadajo pod definicijo GSO. Ker je večina držav članic odločenih, da na njihovi zemlji ne bo gojenja GSO, bodo NGT-1 patenti najverjetneje doživeli porast, saj bo njihovo gojenje dovoljeno v vseh državah članicah. Vprašanje pa je, koliko kmetov se bo odločilo zanje. Semena bodo namreč označena z NGT oznako, da se kmet vseeno lahko odloči, kaj bo sadil. Preostalega rastlinskega materiala NGT-1 ne bodo nadzorovali, kar pomeni, da si ta material kmetje lahko izmenjujejo, tudi če bo patentiran. Nejasnosti glede nadzorovanja tovrstnih patentov pa se bodo lahko razjasnile šele z izidi potencialnih tožb.
Pogoje biznisa sta zapisala Luka in Viktorija.
Dodaj komentar
Komentiraj