Varnost v študentskih domovih
V današnji oddaji Unikompleks bomo govorile o varnosti in nasilju v Študentskih domovih Ljubljana. Najprej bomo razložile nasilje kot splošen koncept, nadaljevale bomo z osebnimi izkušnjami študentk v ŠDL, tako s splošno varnostjo kot z mehanizmi, ki naj bi to varnost zagotavljali, ter vmes poslušale odzive predstojnika sektorja za študentske zadeve Aleksandra Matkovića.
Društvo za nenasilno komunikacijo definira nasilje kot, citiramo: »vedenje, s katerim oseba zlorabi svojo moč, da bi drugo osebo (ali osebe) nadzorovala, ustrahovala, ji škodovala, jo ponižala, razvrednotila, ji vzela moč, si jo podredila, jo izkoristila ali jo uničila. Izhaja iz neravnovesja moči med dvema ali več osebami oziroma skupinami ljudi. Nasilje praviloma povzroča oseba z več moči nad osebo z manj moči.« Konec citata.
Poznamo psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje. Veliko nasilnih dejanj je posledica patriarhalne ureditve družbe, saj imajo v taki družbeni ureditvi moški premoč nad ženskami. Mizogina in patriarhalna vedenja se pojavljajo v različnih aspektih študentskega življenja, od spolne neenakosti na določenih univerzah do seksističnih zajebancij na nalepkah študentskih klubov. Izjema niso niti študentski domovi, kjer se splošnim predpogojem za nasilje pogosto pridruži še prekomerna uporaba različnih substanc.
Varnost je v naselju zagotovljena z varnostniki in dežurnimi študentkami, ki dežurajo na vhodih vseh domov. V dežurni loži delajo prebivalke domov, ki se izmenjujejo v štiriurnih [popravek 10. 6. 2026: šesturnih] izmenah. Naloga dežurne študentke je vsako uro delati obhode po domu in poročati upravi o morebitnih situacijah, ki niso v skladu z domskim pravilnikom.
Čeprav bi morala biti vrata študentskih domov skladno z domskim redom zaprta in zaklenjena, se pogosto zgodi, da ni tako, kar omogoča vstop posameznikom, ki niso prebivalci študentskih domov. Bivši prebivalec ŠD3 v Mestnem logu Marsel, pove več o tem, kako se v bližini študentskih domov zadržujejo osebe, ki ne živijo v ŠDL.
Z nadlegujočimi voajerji, ki kukajo skozi okna študentk v pritličju, ima sicer izkušnje več kot en blok v Rožni dolini. Enake težave so v preteklih letih na primer imeli tudi v domu 11 in domu 3.
Podobno opisuje tudi bivši prebivalec ŠD4 v Mestnem logu, ki mu bomo zavoljo anonimnosti rekle Primož, citiramo:
»Vrata so stalno odprta, sicer je ob njih dežurna loža. Če je bil kdo sumljiv naokoli, se je obvestilo prebivalce in so se za nekaj časa zaklepala vrata. Zaradi barov v okolici so včasih v dom zahajali alkoholiki in odvisniki. Nič se ni zgodilo, se je pa kar nekaj ljudi prestrašilo. Primer iz doma Gerbičeva, za katerega sem slišal, je bil, da naj bi v skupnih prostorih en mesec živela ženska, ki ni bila študentka. Gerbičeva ni apartmajski dom in ženska naj bi se skrivala po skupnih prostorih, kot je TV soba. Ne vem točno, kdo jo je spuščal v dom. Tolerirali so jo nekaj časa, sploh če je bil zunaj dež, in potem naj bi prišlo do nekih težav. Ko so se težave začele, so jih interno rešili s pomočjo hišnika.« Konec citata.
Zaradi neusmiljenega kapitalizma ljudje v stiski iščejo tiste strehe nad glavo, ki jim niso zaklenjene, sploh v času nenaklonjenih vremenskih razmer. Podobno se je dogajalo tudi v domu 3 v Rožni dolini, kjer naj bi ljudje v podobnih stiskah ponoči uporabljali skupne kopalnice doma. Obe situaciji kažeta na začasne rešitve ter iskanje dostojnosti in higiene, ki žal nista samoumevni za določene skupine ljudi v naši družbi. Kljub temu pa lahko takšno početje povzroči neprijetne situacije v interakcijah s stanovalkami študentskih domov.
O tem, ali so na upravi ŠDL zasledili pogostost odprtih vhodnih vrat domov, nam pove predstojnik sektorja za študentske zadeve Matković.
Dom na Litostrojski cesti je edini dom v Ljubljani, ki ima pri vhodnih vratih varnostnika in ne dežurne študentke. Več o tej odločitvi nam pove Matković.
Varovanje domov v Ljubljani po naročilu ŠDL izvaja zunanje varovalno podjetje s triletno pogodbo. Varnostna služba se je zamenjala novembra lani. Zasledile smo nekaj obtožb o prejšnji varnostni službi. Nika, bivša podpredsednica doma 3 v Rožni dolini, nam opiše incident, ki ga je doživela z varnostnikom.
Če so za obtožbe slišali in kako to dogajanje komentirajo, smo vprašale upravo ŠDL. Odgovorili so nam, citiramo:
»Tovrstnih prijav je v Študentskem domu Ljubljana zelo malo, vendar vsako obravnavamo z vso resnostjo. V letu 2024 smo prejeli prijavo oziroma pritožbo stanovalcev glede ravnanja varnostnika, zaposlenega pri tedanjem zunanjem izvajalcu varovanja. Kot vselej smo ukrepali skladno z našo zavezo k zagotavljanju varnega, spoštljivega in dostojanstvenega bivalnega okolja. Konkretnih prijav žal ne moremo vsebinsko komentirati. Vsako prijavo oziroma opozorilo, ki se nanaša na varnost, integriteto ali dostojanstvo stanovalcev, obravnavamo z vso resnostjo, prednostno in z ustrezno občutljivostjo do vseh vpletenih.« Konec citata.
Varnostniki se ne smejo prosto sprehajati po domovih, razen v primeru intervencije. Tega se trenutna varnostna služba po pričanjih očividcev ne drži. Varnostniki naj bi se sprehajali po hodnikih in sedeli na kavčih določenih domov. Nika nam je tudi bolj splošno opisala svoje izkušnje s klicanjem varnostnikov, ko so sostanovalci potrebovali pomoč.
Podobno izkušnjo drugih prebivalk ŠDL opiše tudi Marsel.
Domske zabave in dogodki znotraj študentskega naselja, kot so Majske igre, lahko zaradi uporabe različnih substanc in števila obiskovalcev predstavljajo večje tveganje za udeležene. Študent Enej opiše svojo izkušnjo na domski zabavi doma 1 v Rožni dolini.
Bivši prebivalec doma ŠD3 in ŠD4 Primož, razloži svoja opražanja glede nasilja na domskih zabavah, citiramo:
»Kar se tiče domskih, mislim, je to žal standard. Nadlegovanje s strani določenih, predvsem pijanih moških. Za določene ljudi se je že vedelo, da imajo težave, in se jih zato malo opazovalo in jih skušalo odstraniti v primeru problematičnega vedenja. Ali je bil ta način uspešen, je druga stvar. Slišal sem pripombe študentk, ki se niso počutile varno na zabavah. Vseeno se ni nič aktivnega delalo v smeri povečanja varnosti v vseh petih letih mojega bivanja v Mestnem logu. Težava je s samo količino ljudi. Težko je aktivno opazovati dvesto ljudi. V primeru, da bi prišlo do kakršnih koli težav, smo imeli eno sobo oziroma skladišče za šankom, kamor se je lahko umaknilo človeka.« Konec citata.
Med zabavami pogosto nastane tudi materialna škoda, ki jo v skladu z domskim pravilnikom krijejo stanovalci. Primož nam je opisal dogajanje med Majskimi igrami lani, ko so zunanji obiskovalci zabav s sten doma v Mestnem logu odstranili okoli dvajset luči, sprožili gasilne aparate in kradli iz apartmajev.
Marsel obrazloži, zakaj se neprijetnih dogodkov velikokrat ni prijavilo na upravo ŠDL.
Naš sogovornik Primož je bil nekaj časa tudi predsednik enega od domov v Mestnem logu. Z izkušnjo opravljanja te funkcije pojasni, zakaj ni mogel ukrepati tudi, ko je prišlo do nasilja. Citiramo:
»So primeri, ko slišiš, da je pršlo do nekega nasilja, ampak ne moreš nič narediti. Pisala mi je sostanovalka, da je bil njen cimer nasilen do drugega cimra. Prosil sem jo za kontakt cimra in jo vprašal, če bi cimer sploh želel nadaljevati s prijavo, ter povedal, da mu lahko stojimo ob strani kot predsedstvo. Sami postopka žal ne moremo sprožiti brez dovoljenja. Na koncu se ta oseba ni odločila prijaviti, tako da se je stvar tam zaključila.« Konec citata.
Ni nenavadno, da se žrtev tudi v tem primeru ni odločila za prijavo nasilja. Prijavljanje nasilja je namreč lahko strašljiv in izčrpavajoč postopek za žrtve. O tem, kako poteka postopek prijave nasilja na upravo ŠDL, pove Matković.
Anketa Zadovoljstvo stanovalcev javnega zavoda Študentski dom Ljubljana iz leta 2024 kaže, da so stanovalci bolj zadovoljni z dežurstvom in varnostjo kot v preteklih izvedbah ankete. Na lestvici od 1 do 5 so stanovalke povprečno ocenile svoje zadovoljstvo s tem področjem z oceno 4,06. O trenutnem zadovoljstvu prebivalk na področju varnosti po ocenah zavoda nam pove Matković.
Nika in Marsel opišeta svoje občutke glede varnosti v ŠDL.
Kako pa ŠDL zagotavlja varnost stanovalk in jih ozavešča o možnih kanalih pomoči? Odgovarja Matković.
Na spletni strani ŠDL sta navedeni dve zaupnici in njuna kontakta. Ob pripravi oddaje smo jima na e-poštni naslov pisale s vprašanji. Odgovora nismo prejele, zato smo poklicale telefonski številki. Med telefonskim klicom sta nam razjasnili, da je njuna naloga urejati odnose med zaposlenimi. Študentke zaupnice imajo drugo funkcijo. Klicale smo na upravo in prosile za kontakte študentk zaupnic, ki nam jih niso želeli podati. Usmerili so nas na spletni portal ŠDL, Moj Študent in na njihova družbena omrežja. Kontaktov in imen zaupnic na nobenem od teh spletnih mest nismo našle. Na družbenih omrežjih ŠSS in ŠDL so objavljeni le pozivi za prijavo za zaupnice. Predstavnik ŠDL nam je med telefonskim klicem zagotavljal pomembnost programa in njegove vzpostavitve, saj namreč opažajo, da se veliko študentov v primeru težav raje obrne na sovrstnike kot na psihološko svetovanje ŠDL. Seveda je program zaupništva zelo pomemben, vendar mora biti za stanovalke lahko dostopen. Večina stanovalk za ta program ne ve, čeprav je bil ustanovljen pred dvema letoma. Kako do njega, pa po kar nekaj raziskovanja ni jasno niti nam.
Kljub temu da se prebivalke ŠDL načeloma počutijo dokaj varne, so sistemi, ki zagotavljajo njihovo varnost, včasih nezadostni. Ko si študentke poskušajo pomagati same, to lahko predstavlja strošek, kot je na primer za prebivalke pritličnih sob strošek nakup odsevne folije za okna, da bi preprečile mimoidoči voajerizem. Ključno za zagotavljanje varnosti prebivalk je tudi redno zaklepanje vrat, a nadzora na tem področju več kot očitno ni dovolj. Za konec pa bi k učinkovitim mehanizmom naslavljanja nasilja bistveno doprineslo boljše ozaveščanje stanovalk, saj mnoge ne vedo nič o možnostih, ki jih imajo. Že ob vselitvi bi jim ŠDL lahko ponudil informacije o možnih kanalih pomoči, poteku prijave nasilja in medvrstniških zaupnicah, da se dobronamerni programi ne izgubijo v poplavi spletnih informacij.
Nevarno se je počutila vajenka Laura, mentorirali sta jo je Nika G in Karin. Lektorirala je Petra. Tehniciral je Seliškar, brali sva Premica in Sara.
Dodaj komentar
Komentiraj