Visoki predstavnik ameriških interesov
V Luksemburgu poteka srečanje zunanjih ministrov članic Evropske unije, na katerem bodo razpravljali o kandidatu za novega visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini. Srečanja se bo udeležila tudi naša Ćaci političarka oziroma evropska komisarka za širitev Unije Marta Kos. Sestanek zunanjih ministrov sledi zasedanju upravnega odbora Sveta za uresničevanje miru, krajše PIC, čigar glavni namen je bil imenovanje novega visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, potem ko je konec maja odstopil dosedanji visoki predstavnik Christian Schmidt. A zasedanje v začetku meseca ni bilo uspešno, saj se države v PIC-u niso mogle poenotiti glede Schmidtovega naslednika. Italija, še bolj pa Združene države Amerike, za novega visokega predstavnika podpirajo italijanskega diplomata Antonia Zenardija Landija, medtem ko si Francija, Nemčija in Velika Britanija za novega predstavnika želijo francoskega posebnega odposlanca za Zahodni Balkan Reneja Troccaza.
Christian Schmidt je s funkcije visokega predstavnika odstopil v sredini maja, za kar se je sprva skliceval na osebne razloge, a je nato pojasnil, da se je za odstop odločil zaradi vedno večjih pritiskov Združenih držav Amerike in pomanjkanja podpore. Kamen spotike med Schmidtom in vlado ameriškega predsednika Donalda Trumpa je vprašanje državnega premoženja. Leta 2005 je takratni visoki predstavnik mednarodne skupnosti Paddy Ashdown uvedel prepoved odprodaje državnega premoženja. Zakon določa, da je državno premoženje opredeljeno kot premoženje, ki je pripadalo BiH na podlagi Sporazuma o nasledstvenih vprašanjih nekdanje SFRJ iz leta 2001. Zakon prav tako določa, da ta prepoved ostaja v veljavi, dokler BiH ne sprejme zakona, ki ureja pravice do lastništva in upravljanja državnega premoženja, česar oblasti še vedno niso storile. Oblasti Republike Srbske z Miloradom Dodikom na čelu pa ves čas vztrajajo, da premoženje pripada entiteti, na ozemlju katere se nahaja, in ne celotni državi. Leta 2022 je Schmidt uvedel spremembe zakona, kjer so kot državna lastnina opredeljene tudi reke, gozdovi in druga zemljišča, za katere je Ustavno sodišče BiH v svojih preteklih odločitvah ugotovilo, da predstavljajo državno lastnino.
Zakaj je vprašanje državne lastnine botrovalo k odstopu Schmidta, pojasni Gordana Katana, direktorica združenja Radnička solidarnost u Bosni i Hercegovini.
Za razliko od Evrope imajo Združene države v Bosni in Hercegovini gospodarske interese, zato so na funkcijo visokega predstavnika želele ustoličiti nekoga, ki bi za razliko od Schmidta deloval v skladu z njihovimi načrti za BiH. Več o tem pojasni novinar in urednik magazina Buka, Aleksandar Trifunović.
V upravnem odboru PIC-a sicer sedijo predstavniki Združenih držav, Evropske unije, Rusije, Velike Britanije, Nemčije, Francije, Italije, Kanade, Japonske in Turčije. Slednja v odboru zastopa Organizacijo islamskega sodelovanja. Po neuspelem izsiljevanju ZDA, da ostale članice PIC-a potrdijo njihovega kandidata, so ZDA sporočile, da jih evropska neodločnost in opustitev dolžnosti s strani PIC-a silita, da ponovno preučijo svojo vlogo v okviru sedanje mednarodne pristnostni v Bosni in Hercegovini. Zakaj si Združene države na vsak način želijo, da bo izbran njihov kandidat, komentira Trifunović.
Glavni interes Združenih držav v Bosni in Hercegovini je izgradnja južne interkonekcije – plinovoda, ki bi državo povezal s hrvaškim terminalom za utekočinjeni zemeljski plin, s čemer bi BiH zmanjšala odvisnost od ruskega plina. Parlament Federacije Bosne in Hercegovine je marca letos sprejel poseben zakon, s katerim je izrecno imenoval zasebno ameriško podjetje AAFS Infrastructure and Energy za vlagatelja in prihodnjega upravljavca plinovoda. S tem je parlament zaobšel standardni postopek javnega razpisa. Več Katana.
To je sicer le vrh ledene gore vpliva Združenih držav Amerike v Bosni in Hercegovini. Podjetje AAFS Infrastructure and Energy je bilo ustanovljeno novembra lani, torej le nekaj mesecev pred sprejetjem posebnega zakona. Podjetje vodita nekdanji Trumpov odvetnik Jesse Binnall, ki je ameriškega predsednika zastopal v postopku zaradi napada na Kapitol in Joseph Flynn. Flynn je brat nekdanjega ameriškega svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna, ki je plačani lobist Republike Srbske, za kar dobiva nekaj več kot 85.000 evrov mesečno.
V času prvega mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa je moral Flynn zapustiti položaj svetovalca po približno treh tednih, ko se je izkazalo, da je preiskovalcem FBI-ja, ki so preiskovali rusko vpletanje v volitve, lagal o stikih z ruskimi uradniki. Trump ga je sicer nato pomilostil. Flynn vodi samooklicani think tank Zlati inštitut za mednarodno strategijo, ustanovljen leta 2019. O njegovih stališčih pa priča tudi izjava na enem od njegovih predavanj v Banja Luki, ko je dejal, da »Islam ni religija, ampak politična ideologija«.
Po Flynnovih zaslugah je ameriško ministrstvo za finance jeseni 2025 odpravilo sankcije proti Dodiku in več drugim posameznikom iz Republike Srbske. ZDA so sicer sankcije proti Dodiku prvič uvedle leta 2017, zaradi kršenja daytonskega sporazuma, dodatno pa so ga zaradi korupcije sankcionirale leta 2022. Sankcije proti Dodiku in ostalim so obsegale prepoved potovanja v ZDA, prepoved poslovanja z njimi in zaplembo njihovega premoženja v ZDA. Več Katana.
O povezovanju ZDA z Republiko Srbsko priča tudi aprilski obisk Donalda Trumpa, ki se je v Banja Luki udeležil panela v organizaciji Igorja Dodika, sina nekdanjega predsednika Republike Srbske Milorada Dodika. Potovanja se je skupaj z najstarejšim sinom ameriškega predsednika udeležil tudi Brad Parscale, nekdanji vodja Trumpove predsedniške kampanje, od septembra 2025 pa tudi registriran lobist za Izrael. Kot pojasnjuje Trifunović se ZDA z Dodikom povezujejo iz čistega koristoljubja, nekdanji predsednik Republike Srbske jim namreč obljublja popolno razprodajo entitete.
Združene države v drugem Trumpovem mandatu spreminjajo svojo politiko na Balkanu. Slednja vojaško prisotnost, ki jo vselej opravičujejo kot zagotavljanje varnosti in miru, nadomešča z gospodarskimi posegi Trumpovih kolegov in družinskih članov v državah bivše Juge i šire. Tako svoje sile denimo umika iz Kforja na Kosovu in pozornost preusmerja na gradnjo luksuznih resortov v Beogradu in Albaniji.
Dodaj komentar
Komentiraj