Performativni ustavodajalec
V Kazahstanu je z današnjim dnem stopila v veljavo spremenjena ustava, ki so jo volivci potrdili marca. Po novi ustavi se bo dvodomni parlament spremenil v enodomnega, ponovno pa bo uveden tudi položaj podpredsednika. V novem parlamentu, tradicionalistično poimenovanem Kurultaj, bo razporejenih 145 poslanskih sedežev. Imel bo dodatna pooblastila, kot je na primer predlaganje kandidatov za podpredsednika, ki pa ga bo še vedno moral potrditi predsednik države. Volitve v novi enodomni parlament je predsednik Kasim-Žomart Tokajev razpisal za konec avgusta.
Gre za drugo temeljito predelavo kazahstanske ustave po vstaji leta 2022, ki so ji sledile ustavne spremembe, ki so vsaj na papirju omejile oblast predsednika. Poleg tega so odvzele posebne privilegije prejšnjemu predsedniku Nursultanu Nazarbajevu, ki je državi vladal od leta 1991 do odstopa leta 2019. Sedanji predsednik Kasim-Žomart Tokajev je po zatrtju protestov s pomočjo ruske vojaške policije začel proces navidezne demokratizacije Kazahstana, katere del je tudi trenuten sveženj ustavnih sprememb. Obseg sprememb nam predstavi Claire Nuttal, urednica na portalu BNE Intellinews in nekdanja dopisnica portala za Kazahstan.
Sogovorka pojasni še, da čeprav nova ustava da več pooblastil parlamentu, to v praksi ne pomeni veliko, če ima v njem večino stranka, ki podpira predsednika.
V kazahstanski politiki dominira stranka Svetla domovina, ki jo je vodil nekdanji predsednik Nazarbajev, po protestih leta 2022 pa se je piarovsko preimenovala v stranko Zaveza. Zaveza se je nedavno odločila združiti z novonastalo stranko Pravica, ki jo je maja ustanovil nekdanji vodja Tokajevega predsedniškega kabineta Ajbek Dedebaj. O razlogih za združitev strank po referendumu Nuttal.
Nova ustava predvideva tudi ponovno uvedbo položaja podpredsednika, ki je bil ukinjen leta 1996. Pri tem gre po mnenju sogovorke predvsem za reševanje vprašanja Tokajevega naslednika.
Nova ustava pa se ne zamejuje zgolj na reformo parlamenta, temveč obsega tudi spremembe, kot je ta, da bo pri odločanju o zadevah glede človekovih pravic imela kazahstanska zakonodaja prednost pred mednarodnimi dogovori. Temu se med drugim pridružuje tudi izrecno definiranje zakonske zveze kot zveze med moškim in žensko ter zahteva, da nevladniki vladi razkrijejo podrobne podatke o financiranju. Podrobneje sogovorka.
Za sprejem nove ustave je bil 15. marca izveden referendum, na katerem se je za njeno potrditev opredelilo slabih 90 odstotkov udeležencev z rekordno visoko udeležbo 73 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Komentira Nuttal.
Pri pomanjkanju nasprotovanja ustavnim spremembam igra vlogo tudi dejstvo, da v Kazahstanu ne obstaja opozicija, ki bi bila zmožna organizirati ljudstvo v koherentno protestno gibanje.
Sprememba ustave je tako nadaljevanje procesa kvazidemokratizacije, ki se je začela kot odziv na proteste leta 2022. Kot pove sogovorka pa tudi takrat ni šlo za proteste, ki bi jih zanetila želja po bolj liberalnodemokratski ureditvi, temveč nezadovoljstvo nad visokimi cenami bencina.
Stara kazahstanska oblast je v svojo demokratizacijsko predstavo vključila novo točko. Tokajev kot veliki kazaški kan sklicuje kurultaj.
Dodaj komentar
Komentiraj