Keir Starmer kot novi Tony Blair
Britanski predsednik vlade Keir Starmer je naznanil svoj odstop. To je storil le dve leti po tem, ko je na volitvah laburiste pripeljal do zgodovinske zmage in absolutne večine v britanskem parlamentu. Starmer se je že več mesecev soočal s pozivi po odstopu, vrelišče pa je dogajanje doseglo prejšnji mesec, ko so laburisti na lokalnih volitvah po 27 letih izgubili oblast v Walesu in več kot 1300 svetniških mest širom Velike Britanije. K odstopu Starmerja je takrat pozvalo večvidnih politikov iz stranke. Po mnenju predavatelja mednarodnih odnosov na Univerzi v Greenwichu Petra Finna je razlogov za odstop Starmerja več. Med drugim so odstopu botrovali vprašanje javnih financ, pritisk glede zunanje politike ter slaba retorika trenutnega predsednika vlade v odstopu.
Kot izpostavi profesor britanske politike na Univerzi v Cambridgeu Peter Sloman, je po raziskavah javnega mnenja laburistična stranka kmalu po začetku vladanja konstantno dosegala od 20 do 25 odstotnih točk podpore, kar je za aktualno vlado zelo malo. To je še dodatno okrepilo pritisk na Starmerja, da ponudi svojo odstop.
Kot omenjeno, so laburisti na volitvah leta 2024 slavili. Osvojili so 412 sedežev v 650-članskem parlamentu. Za dvotretjinsko večino bi potrebovali le dodatnih 22 stolčkov, torej skupno 434. S tem so premagali torijsko stranko dotedanjega premierja Rishija Sunaka, ki je nato zaradi slabega volilnega rezultata odstopil. Kontekst zmage laburistov leta 2024 pojasni Sloman.
Kot Starmerjevega naslednika na čelu laburistične stranke se največkrat omenja Andyja Burnhama, nekdanjega župana Manchestra, ki je na nedavnih volitvah za nadomestnega poslanca v okrožju Makerfield osvojil svoj sedež v prvem krogu. Več Sloman.
Po mnenju Finna je izvolitev Burnhama v britanski parlament pomenila logičen odstop Starmerja, kajti Burnham ponuja boljšo retoriko in svež veter za laburiste, ki se soočajo z vedno večjo priljubljenostjo skrajne desnice.
Sogovornik ob tem izpostavlja, da lahko sicer od Burnhama pričakujemo nadaljevanje politik njegovega predhodnika.
Po navedbah Keira Starmerja je Veliki Britaniji v interesu popolna podpora Nato paktu in sodelovanje v njem, kar pojasnjuje zunanjo politiko, ki jo je vodil zadnji dve leti. Sprememb v odnosu do imperialističnega Nato pakta ter prijateljstva z Združenimi državami sicer tudi z menjavo predsednika stranke ni na vidiku.
Kljub temu da je Združeno kraljestvo leta 2020 z brexitom izstopilo iz Evropske unije, ta za otočje ostaja pomembna partnerica. V kontekstu zunanje politike prav tako ni pričakovati oddaljevanja od bloka evropskih držav.
Prav tako na vidiku ni naklonjenosti Burnhama in laburistov k izvedbi ponovnega referenduma o škotski neodvisnosti. Sogovornik pojasnjuje, da je verjetni novi predsednik laburistov bolj naklonjen večji decentralizaciji kot pa večji moči prestolnic Velike Britanije.
Očitno se laburistična stranka ni nič naučila in bo ponavljala napake iz časov sicer vojnega zločinca Tonyja Blaira. Vodili bodo politike pragmatičnega centrizma, ki bodo še bolj razočarale volivce in dokončno utrle pot na oblast skrajni desnici, namesto da bi šli po poti Jeremyja Corbyna in končno naredili nekaj za delavski razred. Nič novega torej.
Dodaj komentar
Komentiraj