Armenska tretja pot
V Armeniji so potekale parlamentarne volitve, na katerih je z nekaj manj kot 50 odstotki glasov slavila stranka Družbena pogodba dosedanjega premierja Nikola Pašinjana, ki bo zasedla 61 sedežev v 105-članskem parlamentu. Tako si je stranka zagotovila absolutno večino, ne pa tudi dvotretjinske, ki bi ji omogočala spreminjanje ustave in posledično boljša izhodišča za mirovna pogajanja z Azerbajdžanom, s katerim je Armenija v sporu zaradi ozemlja Gorskega Karabaha. Na drugem mestu je s 23 odstotki pristala stranka Močna Armenija. V parlament sta se prebili še Zavezništvo Armenija nekdanjega predsednika države Roberta Kočarjana in stranka Uspešna Armenija, ki sta prejeli deset oziroma štiri odstotke glasov.
Glavne točke posameznih strank v času predvolilne kampanje za začetek predstavi Ben Aris, glavni urednik in ustanovitelj portala BNE Intellinews.
Čeprav Pašinjanova stranka Družbena pogodba ni prejela ustavne večine, si je zagotovila veliko prednost pred drugouvrščeno stranko Močna Armenija, ki svoj rezultat pripisuje volilnim nepravilnostim.
Na možnost volilnih nepravilnosti pa se ni sklicevala le armenska opozicija. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pred glasovanjem namreč strašil pred ruskim vmešavanjem ter dejal, da v primeru poraza Pašinjana Francija volitev ne bo priznala kot legitimnih. Več Aris.
Po Arisovem mnenju je eden od razlogov za takšno podporo Pašinjanu dejstvo, da je v preteklem mandatu uspel izvesti gospodarske in druge reforme, ki so se izkazale za pomembnejši dejavnik kot to, da je Armenija izgubila vojno z Azerbajdžanom za Gorski Karabah.
Kljub zmagi na volitvah pa si Pašinjan ni zagotovil ustavne večine v parlamentu, ki jo nujno potrebuje za dokončno sklenitev mirovnega sporazuma z Azerbajdžanom. Čeprav sta državi zaradi Gorskega Karabaha v sporu vse od razpada Sovjetske zveze, so se razmere zaostrile septembra 2023, ko je azerbajdžanska vojska v enem dnevu zavzela armensko enklavo, ki je leta 1991 razglasila neodvisnost kot Republika Arcah. Ozemlje je po razpadu Sovjetske zveze po mednarodnem pravu sicer pripadalo Azerbajdžanu. Avgusta lani sta armenski premier Pašinjan in azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev v Washingtonu s posredovanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa podpisala dogovor o parafiranju mirovnega sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom, a dokončne ratifikacije še ni bilo. Več Aris.
Pašinjan je takoj po volitvah izpostavil, da bo Armenija ubrala sredinsko pot in se zavzemala za dobre odnose z Združenimi državami Amerike, Evropsko unijo ter Rusijo. Po sogovornikovem mnenju v Pašinjanovem ponovnem mandatu ni pričakovati večjih sprememb v vodenju armenske zunanje politike.
Čeprav sta se Armenija in Azerbajdžan zavezala k podpisu Trumpovega mirovnega načrta, pa se odnosi med državama niso otoplili.
Zaradi skupne zgodovine Armenije in Rusije Pašinjan, ki je na oblast prišel leta 2018 po valu protivladnih protestov, v začetku mandata ni ohladil odnosov z ruskimi oblastmi.
Oddaljevanje od Rusije je Pašinjan začel, potem ko se Rusija po azerbajdžanski zasedbi Gorskega Karabaha leta 2023 ni vojaško odzvala, kot si je želela Armenija. Razloge za oddaljevanje armenskih oblasti od Rusije in približevanje Evropski uniji komentira Aris.
Vlado Pašinjana sta podprli tako Evropska unija kot Združene države Amerike. Obe pod krinko podpore dmokratičnih vrednot tudi sicer nastavljata sebi všečne in Zahodu naklonjene vlade.
Novi stari premier Pašinjan si je torej nove zaveznike našel pri dvolični Evropski uniji in transparentno oportunističnem Trumpu, ki Armeniji niti v mirovnem dogovoru ne nameni drobtinic, medtem ko se masti s pogačo.
Komentarji
Kje ste pa tega pajaca najdl? Njegov CV - Daily Telegraph, The Wall Street Journal, The Financial Times, Institutional Investor, The Banker, Euromoney in The Business.
dejte prosim poiskat boljše, mal bolj nevtralne sogovorce, ki niso del finančno-medijske mašinerije maybe?
Sicer pa - ker se sogovorec dela še bolj neumnega, kot je - razlog, da CSTO ni intervenirala v zadnji epizodi konflikta Azerbajdžan - Armenija, je pompozni obisk speakerke Nancy Pelosi septembra 2022, po tem, ko je avgusta v podobnem duhu širjenja demokracije obiskala še Tajvan.
Nehaj se pitat z rusko nova24 kekec
RŠ o zadevi poroča poravnano z nova24, ja
Izjava
Komentiraj