ZDA z Grokom nad sOFFražnike
Več tankerjev z iransko nafto je prvič po dveh mesecih prečkalo ameriško blokado v Hormuški ožini. Pogajanja o mirovnem sporazumu med iranskimi in ameriškimi oblastmi se bodo začela v petek. V začetku tedna sta državi podpisali memorandum za »takojšnje in trajno« premirje na vseh frontah, ZDA pa so se zavezale tudi k odmrznitvi več kot deset milijard evrov iranskih sredstev.
Izraelska vojska je v napadih na jugu Libanona ubila štiri ljudi. Iranske oblasti so genocidno tvorbo obtožile, da je z napadi v Libanonu premirje prekršila 84-krat, in napovedale oster odziv, če se bodo napadi nadaljevali. Situacijo je takoj rešil ameriški predsednik Donald Trump, ki je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja posvaril, naj se v Libanonu obnaša bolj odgovorno.
Ameriška vojska je v poročilu razkrila, da je v napadih na Iran uporabila orodje umetne inteligence Grok, s pomočjo katerega je med imperialistično operacijo v Iranu v 96 urah izstrelila več kot 2000 kosov streliva na več kot 2000 različnih ciljev. Podatkovni center podjetja xAI Elona Muska, kamor sodi tudi Grok, za delovanje uporablja skoraj 50 plinskih turbin. Po mnenju Organizacije za državljanske pravice temnopoltih Američanov xAI plinske turbine upravlja brez pravih dovoljenj, kar je po njihovih navedbah v nasprotju z zakonom o čistem zraku, zato so na zveznem sodišču v Misisipiju aprila vložili tožbo. Ameriška vlada je priznala tudi, da je za napade na Iran uporabila še orodje Claude proizvajalca Anthropic.
Ostajamo pri Iranu, toda pri iranski nogometni reprezentanci. To je po tekmi svetovnega prvenstva z Novo Zelandijo obiskal predsednik Svetovne nogometne zveze in najboljši prijatelj predsednika Trumpa Gianni Infantino in igralcem iranske reprezentance dejal, da ve, kaj prestajajo, in da svetu pošiljajo močno sporočilo. Takoj po dvoboju je morala reprezentanca zapustiti Los Angeles in odpotovati nazaj v Mehiko, kjer imajo trening center. Spomnimo, da so ameriške oblasti nogometašu iranske reprezentance Mehdiju Torabiju odobrile le vizum za enkratni vstop, medtem ko so drugi nogometaši iranske reprezentance prejeli večkratnega, zato je imel Torabi težave ob odhodu iz ZDA po zadnji tekmi.
Vrhovno sodišče v Brasiliji je Eduarda Bolsonara, sina nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara, v odsotnosti obsodilo na štiri leta zaporne kazni zaradi lobiranja za sankcije Združenih držav Amerike proti Braziliji. Izreklo mu je tudi prepoved opravljanja javne funkcije za osem let. Nekdanji poslanec desnosredinske stranke Brazilska unija, ki sicer od lani živi v ZDA, je obtožbe označil za neutemeljene in nesmiselne. Prav tako meni, da je bil namen sojenja zgolj preprečiti njegovo udeležbo na oktobrskih volitvah, na katerih se želi potegovati za sedež v senatu.
Poslanci v Evropskem parlamentu so s 440 glasovi za, s 151 proti in 50 vzdržanimi odobrili lanski carinski sporazum, v skladu s katerim bo Evropska unija odpravila carine na uvoz industrijskih izdelkov iz Združenih držav Amerike. Poleg tega bo Unija uvedla carinske kvote za nekatere kmetijske izdelke in preferencialni dostop do trga za ameriško morsko hrano ter neobčutljive kmetijske proizvode. Sporazum predvideva, da bi ZDA omejile carine na uvoz blaga iz Evropske unije na petnajst odstotkov. EU bo lahko carine ponovno uvedla v primeru, če bi preiskava Evropske komisije pokazala, da povečan uvoz iz ZDA škoduje evropskemu gospodarstvu, in če ameriška stran krši sporazum. Dogovor bo veljal do konca leta 2029. Sporazum sta ameriški predsednik Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sklenila avgusta lani.
Poslanci državnega zbora so s 47 glasovi za in z 32 proti potrdili spremembe Zakona o lokalnih volitvah, ki med drugim državljanom tretjih držav odvzema volilno pravico na lokalnih volitvah. Spremembe omogočajo tudi, da občine za volitve v krajevne, vaške in četrtne skupnosti oblikujejo več volilnih enot, ne zgolj eno, kot so s spremembo zakona določili v letu 2024. Spremembe so predlagali v poslanskih skupinah Slovenske demokratske stranke in trojčka okoli Nove Slovenije, podprli pa so jih tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, Socialnih demokratih ter Levici in Vesni.
V Levici so napovedali zahtevo za sklic seje odbora državnega zbora za gospodarstvo, delo in šport, na kateri bodo zahtevali odstop poslanca Resni.ce Borisa Mijiča. Stranka Mijiču očita, da prejema poslansko plačo, medtem ko dolguje državi in zaposlenim več deset tisoč evrov. Nekdanji lastnik in direktor podjetja Progros je namreč državi dolžen 32 tisoč evrov neplačanih davkov in prispevkov, svojim delavcem pa več deset tisoč evrov neizplačanih plač. Po mnenju stranke obstaja tudi utemeljen sum, da je svoje delavce odjavljal iz socialnih zavarovanj s ponarejanjem njihovih podpisov. Spomnimo, da je predsednik državnega zbora in Mijičev strankarski kolega Zoran Stevanović dejal, da bo sam pokril dolg do delavcev, ob tem pa napovedal disciplinski postopek v okviru stranke.
Mestna občina Ljubljana in Lista Zorana Jankovića ne bosta sodelovali v kampanji pred referendumom o spremenjenem parkirnem odloku. Župan Janković je odločitev utemeljil, češ da je referendum nesmiseln, saj je parkirni odlok mestni svet umaknil, o tem pa so se na občini posvetovali s tremi ustavnimi pravniki. Civilna iniciativa za Ljubljano je po županovi tiskovni konferenci naznanila, da se za referendum zavzemajo, saj zavrnitev odloka na referendumu mestnim oblastem prepreči sprejetje novega odloka do konca mandata. Iniciativa je še opozorila, da nasprotujejo le 4. in 15. točki odloka. Naknadni referendum o parkirnem odloku je predviden za 12. julij.
Resnici zvesta in CILJU predana ostajata Tim in vajenka Jana.
Dodaj komentar
Komentiraj