Rafal referendumOFF
Indijski aktivist Sonam Wangchuk je po srečanju z ministri zvezne vlade končal 26-dnevno gladovno stavko zaradi uhajanja pol univerzitetnih sprejemnih izpitov. Pojasnil je, da je stavko končal potem, ko je od vlade dobil zagotovilo, da ne bo kazenskega pregona študentskih protestnikov, ki od maja protestirajo pri spomeniku Jantar Mantar. Dogovor o koncu gladovne stavke sledi napovedi premierja Narendre Modija o posebnem zakonu za preprečevanje uhajanja dokumentov in hitrem kazenskem pregonu odgovornih. Medtem se v prestolnici New Delhi in več drugih mestih po državi zbira na tisoče protestnikov in podpornikov satirične Ljudske stranke ščurkov, ki vodi proteste. V stranki zahtevajo odstop ministra za izobraževanje Dharmendre Pradhana.
Izraelski okupatorski vojaki in naseljenci so v pogromu na mesto Til jugozahodno od Nablusa na Zahodnem bregu ubili štiri Palestince in še štiri ranili. V obrambi svojih domov so domačini po poročilu izraelske Rdeče Davidove zvezde ubili enega od naseljencev, ki so streljali na Palestince. Naseljenci so sprva poskušali vdreti v dve hiši v vzhodnem delu mesta, pol ure po odbitem napadu pa so v Til vdrli z zahodne strani in napadli prebivalce, najprej otroka, nakar so se streljanju na Palestince pridružili še okupatorski vojaki. V bližini mesta Til se nahaja izraelsko kolonialno naselje Havat Gilad. Pred pogromom na Zahodnem bregu je izraelska vojska v Gazi Palestincem ukazala izselitev iz begunskih taborišč Burejdž in Džabalija ter delov mesta Gaza, ki jih je nato bombardirala.
Ameriška vojska je 13. noč zapored bombardirala Iran in pri tem v jugozahodni provinci Huzestan ubila štiri in ranila sedem ljudi. Po poročilih poveljstva ameriške vojske za Bližnji vzhod so ciljali na poveljniške centre, komunikacijska omrežja, skladišča dronov, obalne nadzorne postaje in iranske pomorske zmogljivosti. Iranska vojska je izvedla povračilne napade na ameriška vojaška oporišča v Bahrajnu in Jordaniji. Pred tem je skladno z uvedbo pomorske blokade Saudove Arabije jemensko uporniško gibanje Ansar Alah, znano kot Hutiji, napadlo dva savdska naftna tankerja v Rdečem morju. Več o hutijski pomorski blokadi Saudove Arabije v Kultivatorju ob petih.
V veljavo so stopile ameriške 10- do 12-odstotne carine za 60 držav, ki skupaj predstavljajo 99 odstotkov uvoza v Združene države. Ameriški predsednik Donald Trump trdi, da te države, med katere spada celotna Evropska unija, izkoriščajo prisilno delo. Carine tako uvaja na podlagi člena ameriškega zakona o trgovini iz leta 1974, ki dovoljuje posebne carine na uvoz iz držav, ki izvajajo diskriminatorne trgovinske prakse. Nova podlaga nadomešča sklicevanje na drug člen istega zakona, po katerem lahko vlada zaradi trgovinskega deficita uvede do 15-odstotne carine za obdobje 150 dni, ki se je danes izteklo. Na zakon o trgovini se je Trump začel sklicevati po februarski odločitvi ustavnega sodišča, da mu izredna predsedniška pooblastila ne dovoljujejo uvajanja carin.
Svet Evropske unije je s 25 glasovi za, enim proti in enim vzdržanim potrdil podaljšanje uredbe o izjemah direktive o eZasebnosti, znane kot Chat Control, ki jo je evropski parlament sprejel v začetku meseca. Ta bo ponudnikom nešifriranih komunikacijskih storitev, kot so Gmail, Facebook, Messenger, Instagram in Snapchat, omogočala množično skeniranje zasebnih sporočil do leta 2028. To bi po trditvah predlagateljev pripomoglo k odkrivanju spolnih zlorab otrok na spletu. Medtem se v evropskem parlamentu pogajajo o posodobljeni uredbi oziroma Chat Control 2.0, v okviru katere bi skeniranje zasebnih sporočil za namene odkrivanja in prijavljanja dokaznega gradiva o spolni zlorabi otrok postalo zakonska zahteva za digitalne platforme.
Po večurni razpravi na izredni seji državnega zbora so poslanci s 57 glasovi za in nobenim proti razpisali naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober. Zahtevo za referendum so v državni zbor ta teden vložili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Njihovo pobudo je podpisalo skoraj 45 tisoč volivcev. Pobudniki referenduma noveli zakona nasprotujejo s trditvijo, da pomeni de facto ustanovitev politične policije. Novela, ki jo je državni zbor z glasovi koalicije in Resni.ce sprejel maja, odpravlja možnost, da preiskovanci predhodno zahtevajo ustavno oceno zakonitosti in ustavnosti preiskave. Preiskovanec bi lahko pritožbo zaradi kršitev človekovih pravic vložil šele osem dni po vročitvi končnega poročila preiskovalne komisije državnega zbora. Pri tem novela omejuje možnost zahteve za izločitev člana preiskovalne komisije zaradi suma pristranskosti.
Po razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o parlamentarni preiskavi so poslanske skupine koalicijskih Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Slovenske ljudske stranke in Fokusa, Demokratov ter špricane opozicijske stranke Resni.ca predlagale razpis treh posvetovalnih referendumov. Prvi posvetovalni referendum bi volivce vprašal, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela. Drugo referendumsko vprašanje bi se glasilo, ali naj imajo na lokalnih volitvah pravico voliti državljani Republike Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav. S tretjim posvetovalnim referendumom pa želijo poizvedeti o mnenju ljudstva o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka. Koalicija s pošpricano opozicijo predlaga, da se referendumi izvedejo 11. oktobra, torej skupaj z referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Referendumske ukane se s tem še niso končale. Poslanci opozicijskih strank Gibanje svoboda, Levica in Socialdemokrati so v državni zbor vložili predlog novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki bi uvedel dva stalna referendumska dneva. To bi bili drugi nedelji v aprilu in oktobru. Po prepričanju opozicijskih poslanskih skupin bi na ta način znižali stroške referendumov in spodbudili udeležbo. Predlog je za še ne pošpricano opozicijo pripravila iniciativa Glas ljudstva.
Strokovnjak za davčno optimizacijo Rok Snežič je Slovenski tiskovni agenciji poslal v ponedeljek overjeno pogodbo, po kateri je poslanec Resni.ce Boris Mijič Snežiču podaril svoje podjetje Progros, znano po neplačevanju delavcev. Snežič je Progros takoj po brezplačnem prevzemu preimenoval v Klukec d.o.o. in kot glavno dejavnost določil rejo kamel. Kot se je sam pohvalil, gre pri imenu za bistroumno izpeljanko iz Lukec Kljukec. Snežič pojasnjuje, da je podjetje namenoma prevzel zato, da ga bo na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi v višini nekaj tisoč evrov zaradi dobljene tožbe lahko pridobil nekdanji minister za delo Luka Mesec. Za rejo kamel se je odločil, ker Mesec s to dejavnostjo v Sloveniji ne bo imel konkurence. Spravil se je tudi na Meščevo kandidaturo za župana Ljubljane, rekoč, da mu s tem kot prijatelj omogoča izziv, da se do novembra izkaže s sanacijo podjetja in dokaže, da je sposoben biti župan. Novica se Luki Mescu uradno ne zdi smešna.
Dodaj komentar
Komentiraj