OFF razprodaje nogometa
Špansko notranje ministrstvo je napovedalo napotitev vojske v avtonomno mesto Ceuta, severnoafriško ozemlje Španije. Točnega števila vojakov, ki jih bodo napotili v Ceuto, niso navedli, so pa sporočili, da se bo število pripadnikov civilne straže v primerjavi s sedanjimi 80 skorajda podvojilo. Prav tako bodo v Ceuto poslali potapljaške ekipe in ladje obalne straže. Napotitev vojske sledi povečanemu številu migrantov, ki skušajo v Ceuto priplavati zlasti iz Maroka. Po navedbah španskega notranjega ministrstva je v zadnjih 24 urah v Ceuto vstopilo več kot 49 tisoč ljudi, tako po morju kot kopnem. Minulo noč je pri poskusu prečkanja meje umrlo najmanj 18 oseb. Italijanska neofašistična premierka Giorgia Meloni se je zaradi povečanega števila ljudi na poti v Ceuto zavzela za suspendiranje Španije iz schengenskega območja. Za to se je zavzel tudi italijanski zunanji minister Antonio Tajani, njegov španski kolega José Manuel Albares pa je Tajanija obtožil, da migracije izkorišča za politične namene.
Kubanski parlament je potrdil gospodarske reforme, ki zmanjšujejo omejitve glede rabe zemljišč, podjetjem dovoljujejo uvoz goriva in zdravil ter omogočajo delovanje zasebnih turističnih podjetij na otoku. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je zatrdil, da reforme niso bile izvedene v skladu z ameriškimi zahtevami in da ključni sektorji, kot so zdravstvo, izobraževanje in kultura, ne bodo privatizirani. Parlament je v okviru reform odobril nov kmetijski zakon, ki poenostavlja postopke za podelitev pravice do uporabe državnih zemljišč. Poslanci so prav tako napovedali ustanovitev prve posebej regulirane cone gospodarskega razvoja, s katero bo v sektorju zdravstvenega turizma ustanovljeno podjetje v celoti v tuji lasti, s čimer bi zagotovili dotok zdravil iz tujine. Reforme so odgovor na zaostreno gospodarsko izčrpavanje, ki ga Združene države vršijo od začetka leta, ko so uvedle popolno blokado Kube.
Argentinski predsednik Javier Milei je podpisal izredni odlok, ki vladi dovoljuje preklic oziroma zavrnitev vizumov ter deportacijo tujcev, ki širijo sovraštvo do Argentine. Milei je odlok utemeljil kot odgovor na nedavne izraze sovražnosti do Argentine in Argentincev, pri čemer cilja na številne upravičene kritike (v)argentinske nogometne reprezentance med letošnjim svetovnim prvenstvom. Svetovna nogometna zveza, znana kot Fifa, preiskuje nešportno in nasilno vedenje več igralcev argentinske reprezentance po porazu v finalu proti Španiji ter transparent z napisom »Falklandski otoki so argentinski«, ki ga je argentinska reprezentanca izobesila po zmagi proti angleški reprezentanci.
Na izredni seji Evropske nogometne zveze, znane kot Uefa, je vseh 55 članic soglasno potrdilo bojkot vseh tekmovanj pod okriljem Fife, če bo ta nadaljevala svoje načrte za prodajo deležev zasebnim vlagateljem. Bojkot bi prvič začel veljati oktobra, ko bodo potekale dodatne kvalifikacije za svetovno prvenstvo v nogometu za ženske. Fifa je v začetku tedna napovedala oblikovanje hčerinske družbe Fifa Forward Enterprise, krajše FFE, ki bi upravljala komercialne dejavnosti zveze. 20-odstotni delež tega podjetja bi prodali konzorciju vlagateljev pod vodstvom Joshue Kushnerja, brata prvega zeta Združenih držav Jareda Kushnerja. Odločitev Fife sta ostro obsodili tudi Azijska nogometna konfederacija in Concacaf, ki združuje nogometne zveze Severne in Srednje Amerike ter Karibov. Fifa s predsednikom Giannijem Infantinom na čelu se je na pozive odzvala, češ da razume vse pomisleke in da bodo vse spremembe del odprtega in demokratičnega procesa. Ob tem sicer trdijo, da nihče ne prodaja nogometa.
Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegovega Odbora za mir je palestinsko odporniško gibanje Hamas pristalo na načrt za popolno razorožitev v Gazi. Po poročanju Al Džazire včeraj sprejeti sporazum določa, da je treba natančen načrt za razorožitev pripraviti v 14-ih dneh, morebitna podaljšanja pa so odvisna od odobritve mednarodnega verifikacijskega organa in soglasja vseh strani. Razorožiti se morata tako oboroženo krilo Hamasa kot policija, ki je delovala pod okriljem notranjega ministrstva v začetku meseca razpuščene vlade v Gazi. Proces razoroževanja se bo začel z vstopom tako imenovanih Mednarodnih stabilizacijskih sil in Nacionalnega komiteja za upravo Gaze v enklavo. Nacionalni komite bo nadzoroval popis in skladiščenje orožja. V skladu z dogovorom sionistična tvorba ne sme zaseči Hamasovega orožja, temveč lahko to stori edino Nacionalni komite. Pogajalec Hamasa Gazi Hamad je ob tem sicer dejal, da gibanje ne bo izvajalo nobenega dela sporazuma, če se izraelska vojska ne bo umaknila iz Gaze. Izrael dogovora še ni komentiral.
Izraelski naseljenci so ob pomoči sionistične okupatorske vojske vdrli v mesto Til na okupiranem Zahodnem bregu. Palestinski Rdeči polmesec poroča, da so naseljenci v napadih na vas Džunajd zahodno od Nablusa ranili 10 Palestincev, med njimi štiri otroke. Izraelski naseljenci so medtem v vasi Sindžil postavili zemeljske nasipe, kovinske ovire in druge cestne zapore, s katerimi blokirajo vse glavne vhodne poti v naselje. Po poročanju palestinske tiskovne agencije Vafa je okupatorska vojska v begunskem taborišču Kadura v Ramali aretirala enega Palestinca, prav tako je v ločeni raciji v Betlehemu aretirala eno osebo. Izrael svoje nasilje še vedno vrši tudi v Gazi, kjer so bolnišnice po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje v zadnjih 24 urah sprejele 34 ranjenih zaradi sionističnih napadov. Okupatorske sile so v napadu na Han Junis ubile moškega in osemletnega otroka, v napadu na begunsko taborišče Burejdž pa 18-mesečnega dojenčka. Izraelske sile morijo nadaljujejo tudi v Libanonu. Okupatorska vojska je ponoči izvedla zračne napade na kraje Johmor Al Škif, Arnun in Kfar Tebnit na jugu države. Prav tako so sionistične sile napadle območje v bližini okupiranega gradu Beaufort.
Ostajamo na Bližnjem vzhodu. Iranskokurdski separatistični milici Kurdistanska demokratična stranka Irana in Borbena organizacija iranskega Kurdistana, ki delujeta v Iraku, obtožujeta iranske oborožene sile, da so z droni napadle njuni bazi pri Erbilu. Po trditvah Kurdistanske demokratične stranke je to četrti iranski napad nanje v enem tednu. Ameriška vojska je ponoči izvedla nove napade na Iran, zlasti na jug države. Kuvajtsko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da je iranska Islamska revolucionarna garda izvedla napad na severu države in pri tem ubila eno osebo. Po navedbah garde je bil to napad na ameriško vojaško bazo Ahmad Al Džaber v Kuvajtu kot odgovor na ameriške imperialistične napade ponoči.
Obrambno ministrstvo Saudove Arabije je napovedalo ustanovitev Večnacionalnega zavezništva na področju pomorske obrambe, s katero želi prekiniti blokado, ki jo je v Rdečem morju uvedlo jemensko gibanje Ansar Alah, bolje znano kot Hutiji. Po navedbah saudskih oblasti se je koaliciji že pridružilo 14 držav, med njimi Turčija, Pakistan, Egipt, Kuvajt, Bahrajn in Katar. Med podpisnicami sicer za zdaj ni Združenih arabskih emiratov in Omana. V začetku prejšnjega tedna je gibanje Ansar Alah razglasilo pomorsko blokado Saudove Arabije in tako ohromilo promet skozi ožino Bab Al Mandab, ki je postala zlasti pomembna po zaprtju Hormuške ožine zaradi izraelsko-ameriške imperialistične vojne proti Iranu.
Indijski parlament je sprejel zakon, ki zaostruje kazni za razkrivanje izpitnih vprašanj. Zakon predvideva zvišanje najvišje zaporne kazni za vpletene v razkrivanje izpitnih vprašanj na deset let in povečanje najvišje globe na dobrih 860 tisoč evrov. Zaostrovanje kazni za razkrivanje izpitnih vprašanj sledi protestom pod vodstvom študentske satirične Ljudske stranke ščurkov, ki jih je ta začela zaradi uhajanja izpitnih pol za majske univerzitetne sprejemne izpite. Zaradi uhajanja pol je državna izpitna komisija razveljavila vse rezultate izpitov, več kot dva milijona kandidatov pa je tako moralo na sprejemne izpite še enkrat. Zaradi protestov je preteklo soboto odstopil indijski minister za izobraževanje Dharmendra Pradhan, indijski premier Narendra Modi pa je nato napovedal ustanovitev sodišč za hitre postopke, s katerimi namerava kaznovati odgovorne za uhajanje izpitnih pol.
Pred slovenskim blokom pa še na Balkan. V Tuzli poteka stavka taksistov, ki opozarjajo na vedno višje stroške opravljanja svoje dejavnosti. Taksisti zato od mestnih oblasti in kantonske vlade med drugim zahtevajo gradnjo novih taksi postajališč ter uvedbo modela subvencioniranja taksi prevoznikov. Poleg tega zahtevajo začasno ustavitev izdajanja novih taksi nalogov ob dosledni uporabi zakonskih predpisov, možnost prenosa taksi nalogov s pravne na fizično osebo. Kot navajajo taksisti, so se cene goriva v zadnjih 10 letih podvojile, zvišali pa so se tudi prispevki, cene vozil, rezervnih delov in vzdrževanja. Cene taksi storitev pa se po njihovem mnenju niso dvignile sorazmerno s stroški.
Stranke Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so na ustavno sodišče vložile zahtevo za oceno ustavnosti 17. člena novele zakona o gospodarskih družbah. Slednja določa glasovalne pravice vzajemno povezane družbe v drugi vzajemno povezani družbi. Po mnenju opozicije člen retroaktivno posega v pridobljene pravice, lastniška razmerja, upravljanje podjetij in v ustavno varovane glasovalne pravice družbenikov. Novelirana ureditev namreč spreminja 554. člen zakona, ki govori o omejitvi pravic. Opozicija ob tem trdi, da je koalicija člen v novelo vključila brez ustrezne strokovne obrazložitve in kljub opozorilom parlamentarne zakonodajno-pravne službe. Poslanci so sicer novelo potrdil sredi julija, veljati pa je začela pred tednom dni.
Dodaj komentar
Komentiraj