OFF protestov v Bologni
Jemensko uporniško gibanje Ansar Alah, znano tudi kot Hutiji, je včeraj razglasilo pomorsko blokado Saudove Arabije kot povračilni ukrep po napadu vojske jemenske vlade v Adenu na letališče v prestolnici Sana s podporo saudske vojske prejšnji teden. V najavi blokade so Saudovo Arabijo obtožili izvajanja desetletnega obleganja Jemna in ropanja naravnih virov ter izrazili polno pripravljenost za izvajanje vseh povračilnih ukrepov. Uporniško gibanje je sicer v neposrednem odzivu na napad na letališče v Sani prejšnji teden najprej napadlo mednarodno letališče v Abhi na jugu Saudove Arabije. Blokado pomorskega prometa so Hutiji nazadnje izvajali po začetku izraelskega genocidnega pohoda v Gazi leta 2023, ko so zaprli ožino Bab Al Mandab, ki povezuje Rdeče morje z Indijskim oceanom.
Palestinsko odporniško gibanje Hamas je za novega vodjo svojega političnega biroja izvolilo Halila Al Hajo. Doslej je služil kot glavni pogajalec na posrednih pogajanjih z Izraelom. Odporniško gibanje je od atentata na zadnjega vodjo političnega biroja Jahjo Sinvarja leta 2024 vodil prehodni svet, katerega član je bil tudi Haja. Haja je sicer od leta 2006 nominalno tudi poslanec nedelujočega parlamenta Palestinske oblasti, pred Sinvarjevo smrtjo pa je služil kot njegov namestnik.
Libanonska državna vojska je začela nameščanje vojakov v vasi Zavtar Al Garbija, enem od treh tako imenovanih pilotnih območij, kjer prevzema nadzor ob postopnem umiku izraelske vojske z juga Libanona. Gre za začetek izvrševanja dogovora med Libanonom in Izraelom, sprejetega s posredovanjem Združenih držav konec prejšnjega meseca. Dogovor predvideva postopen umik izraelske vojske in predajo nadzora nad okupiranim ozemljem libanonski državni vojski, ki mora nato izvesti razorožitev antisionističnega odporniškega gibanja Hezbolah. Tri »pilotna območja«, vasi Zavtar Al Garbija, Frun in Srifa, služijo kot poskusna območja za izvajanje dogovora. Izraelska agresorska vojska bi tudi po umiku z večine južnega Libanona po sprejetem dogovoru še obdržala nadzor nad pasom ozemlja ob libanonski meji z Izraelom do dokončne razorožitve Hezbolaha.
V Bologni je policija s solzivcem in vodnim topom napadla protestnike, ki so protestirali po policijskem umoru 42-letnega maroškega državljana Abderrahima Fakirja med aretacijo v nedeljo. V spopadu je bilo skupno ranjenih okrog deset protestnikov in policistov. Protestniki so skandirali slogane proti policiji ter policijskemu rasizmu in zahtevali kazenski pregon policistov, ki so umorili Fakirja. Protest se je začel po tem, ko je posnetek umora zaokrožil po družbenih omrežjih. Poleg protesta je sindikat delavcev v pretovornem skladišču Bologna Interporto začel solidarnostno stavko in blokado prometa okoli skladišča, pri čemer jih je podprl krovni sindikat, Splošna italijanska konfederacija dela, krajše CGIL. Javno tožilstvo mesta Bologna je sprožilo preiskavo dogodka, ki ga obravnava kot uboj, pri čemer ni navedlo osumljencev. Bolonjska policija je napovedala, da bodo tožilstvu posredovali posnetke telesnih kamer vpletenih policistov.
Kosovski tožilski svet je zavrnil prošnjo petih srbskih tožilcev in petnajstih administrativnih delavcev za vrnitev na funkcije, ki so jih protestno zapustili leta 2022 v okviru srbskega bojkota kosovskih institucij. Novembra 2022 so člani srbske skupnosti množično zapustili položaje, ki so jih opravljali v kosovskih institucijah, med njimi so bili tožilci, policisti, poslanci v parlamentu in župani občin. K temu jih je pozvala kosovskosrbska stranka Srbska lista zaradi prepovedi srbskih tablic na avtomobilih prebivalcev Kosova.
Včeraj je potekala ustanovna seja srbskega Sveta regulatornega telesa za elektronske medije, krajše REM. Prva točka seje so bile volitve predsednika osemčlanskega sveta, vendar si ni nobeden od kandidatov zagotovil večine glasov, tako da svet še ni popolnoma sestavljen in ne more izvajati funkcij regulacije elektronskih medijev v državi, za katere je pooblaščeno. Osem članov sveta je mandat dobilo po tem, ko jih je v svet novembra lani izvolila vlada. Delujoč svet REM je ena od zahtev Evropske unije do srbske vlade za začetek nove faze pridružitvenih pogajanj, potem ko je mandat prejšnjemu svetu potekel leta 2024.
Ameriški predsednik Donald Trump je razglasil uvedbo novih 50-odstotnih carin na uvoz določenih kanadskih dobrin zaradi »diskriminatornega obnašanja« kanadske vlade do ameriških produktov. Carine zadevajo dobrine, ki jih pokriva prostotrgovinski sporazum med Združenimi državami, Kanado in Mehiko. Kanadski premier Mark Carney je nove carine tako označil za kršitev sporazuma.
Sopredsednik Nikaragve Daniel Ortega daje državljanom na znanje, da volitev ne bo več. Pojasnjuje, da strankam, ki jih sponzorirajo Združene države, tako odvzema možnost vrnitve na oblast. Trenutni mandat, osvojen z zmago na volitvah leta 2021, bi se mu sicer iztekel prihodnje leto, splošne volitve pa so bile predvidene za letošnji november. Ortega skupaj z ženo Rosario Murillo, od spremembe ustave leta 2024 uradno sopredsednico, Nikaragvi neprekinjeno predseduje od leta 2007.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je sporočilo, da so letos občinam prvič posredovali podatke o petletnih otrocih, ki še niso vključeni v vrtec in bodo šolo začeli obiskovati v šolskem letu 2027/28. S pošiljanjem podatkov o otrocih želijo občinam omogočiti, da stopijo v stik s starši, in skušajo doseči, da bodo vsi petletniki vpisani v vrtec. Po mnenju ministrstva je namreč vključitev v vrtec pomembna za razvoj socialnih veščin in učenja, sploh za otroke, ki pripadajo ranljivim skupinam oziroma izhajajo iz socialno manj spodbudnih okolij.
V nadaljevanju se bomo ob pomanjkanju dogajanja med slovenskimi šolskimi in študijskimi počitnicami posvetili gradbenim podvigom slovenskih univerz. Univerza v Ljubljani je včeraj na portalu javnih naročil objavila razpis za novogradnjo strojne fakultete. Na univerzi bodo ponudbe zbirali do 10. avgusta, rok za dokončanje gradbenih del pa je postavljen na konec julija 2029. Gradili bodo tudi v Mariboru. Tamkajšnja univerza je po poročanju Slovenske tiskovne agencije prejšnji četrtek podpisala pogodbi za pripravo projektne dokumentacije za novogradnji Fakultete za strojništvo ter Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Po poročanju Dnevnika je tik pred selitvijo tudi ljubljanska Veterinarska fakulteta. Na portalu javnih naročil je Univerza v Ljubljani objavila razpis za strokovni odklop in priklop ter selitev obstoječe tehnološke opreme fakultete v novo stavbo ob Cesti v Mestni log, prejšnji teden pa za izvedbo selitve druge opreme. Oba razpisa navajata 15. november kot skrajni rok za zaključek del. Spomnimo, da je gradnja nove veterinarske fakultete sicer doživela veliko zamud, zaradi česar naj bi po informacijah Dnevnika nekaj časa na nitki viselo tudi okoli 50-milijonsko financiranje, ki ga je univerza za novogradnjo pridobila iz evropskih sredstev načrta za okrevanje in odpornost.
Še na tuje. Prejšnji torek je v Starem mestu okupiranega Vzhodnega Jeruzalema po poročanju Al Džazire izraelski poslanec Cvi Sukot iz vrst Verske sionistične stranke izvedel samovoljno inšpekcijo islamske srednje šole za sirote Dar Al Ajtam. S posnetka, objavljenega na družbenih omrežjih, je razvidno, da je Sukota, ki med drugim v izraelskem parlamentu opravlja funkcijo predsednika Odbora za izobraževanje, kulturo in šport, med inšpekcijo palestinske šole najbolj zmotila plaketa pred njenim vhodom, na kateri je bila palestinska zastava. Zato je plaketo razbil, v nadaljevanju posnetka pa je obljubil, da se bo zavzemal za zaprtje te šole.
Po podatkih Al Džazire je to sicer druga takšna osebna inšpekcija Sukota v dveh tednih. Poslanec leve opozicijske stranke Hadaš, Ajman Odeh, je v objavi na omrežju X napad obsodil in zapisal, da bi morale šole služiti izobrazbi otrok in ne kot prizorišče za podivjane politike in predstavnike tako imenovane Mladine s hribov, izraelske naseljenske organizacije. Po poročanju portala Middle East Monitor so napad obsodili tudi v Palestinskem odboru jordanskega senata, kjer so zapisali, da ne gre za osamljen incident, ampak za širšo politiko napadov na palestinske izobraževalne, verske in kulturne institucije v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu.
Nič dobrega pa se med tem očitno ne obeta tudi izraelskemu šolstvu. Po poročanju izraelskega časopisa Haaretz, je včeraj odstopilo pet članov izraelskega Sveta za visoko šolstvo. Kot razlog so navedli prejšnji teden sprejeti zakon, ki podpira spolno segregacijo v visokem šolstvu. Zakon namreč uvaja spolno segregirane magistrske in doktorske programe ter varuje že obstoječe spolno segregirane javne prostore na visokošolskih zavodih, čeprav jih drugje prepoveduje. Člani visokošolskega sveta, ki so odstopili, so zapisali, da zakon posega v avtonomijo sveta in da bi lahko njegovo izvajanje vodilo v izključevanje žensk iz visokošolskih programov.
Tudi na drugi strani Atlantika se medtem nadaljuje krhanje desegregacijske politike. Po poročanju tiskovne agencije Associated Press je zvezno pritožbeno sodišče zaprlo več desetletij trajajočo tožbo, prek katere je obstajal mandat zveznega sodišča za nadzor izvajanja politike desegregacije šol v okrožju Concordia Parish v zvezni državi Louisiana. Po zapisu portala študentov prava Jurist je mandat šolam narekoval, da morajo za konec nadzora sodišču dokazati, da so vsaj tri leta izvajale vse praktično izvedljive ukrepe za zmanjšanje segregacije. Umik mandata pomeni, da 130 šol v tem okrožju ne bo več pod zunanjim nadzorom izvajanja desegregacijske politike.
OFF je pripravila Vida, univerzitetni blok je prispeval Matevž.
Dodaj komentar
Komentiraj