OFF madžarskega predsednika
Madžarski parlament je sprejel amandma madžarske ustave, ki odstavlja predsednika države Tamása Sulyoka, omejuje število mandatov poslancev na tri in določa maksimalno starost 70 let za ustavne sodnike. Za spremembe, ki jih je predlagala vladajoča stranka Tisza, je v parlamentu glasovalo 139 poslancev od skupno 199, šest pa jih je glasovalo proti. Stranka Fidesz nekdanjega premierja Viktorja Orbána in zavezniška Krščansko demokratska ljudska stranka sta glasovanje bojkotirali. Novoizvoljeni premier Péter Magyar je ustavne spremembe, s katerimi bi lahko s položajev odstranili funkcionarje, ki jih je imenoval njegov predhodnik, in predsednika Sulyoka, napovedal po zmagi na aprilskih parlamentarnih volitvah. Magyar predsedniku očita, da deluje kot podaljšek Orbánove stranke Fidesz. Spremembe mora v petih dneh podpisati sam predsednik Sulyok. V nasprotnem primeru mu premier Magyar grozi z ustavno obtožbo v parlamentu.
Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike je sprejelo nove sankcije proti Kubi. Tokrat je kubanskemu ministrstvu za turizem, dvema podjetjema v državni lasti in več organizacijam, ki jih ameriška vlada označuje za »paravojaške«, prepovedalo poslovanje zunaj Kube. Kubansko ministrstvo za turizem ter podjetji, ki sta tarči sankcij, Poslovna skupina za pristaniški pomorski promet in Poslovna skupina za zunanjo trgovino, so za oblegani otok pomemben vir tujih valut, ki jih kubanska vlada potrebuje za nakup nujno potrebnih dobrin na mednarodnem trgu. Ameriško finančno ministrstvo je podjetjem in osebam, ki poslujejo s tarčami sankcij, postavilo rok do dvanajstega avgusta, da prenehajo s poslovanjem. Kuba je pod ameriškim embargom že od leta 1960, otoška država pa se od januarske ameriške podreditve Venezuele, njene nekdanje dobaviteljice nafte, sooča s pomanjkanjem goriva, zdravil in drugih nujnih dobrin.
Ameriška vojska je tretjo noč zapored bombardirala jug Irana in v provinci Hormozgan ubila tri ljudi, v napadih na mesto Omidijeh pa je ranila štiri osebe. Iranske oborožene sile so izvedle povračilne napade na ameriške vojaške baze v regiji in več tankerjev, ki so prečkali Hormuško ožino. Ameriški predsednik Donald Trump je za televizijo Fox News povedal, da je uvedel pomorsko blokado Irana, in napovedal, da bodo Združene države prevzele nadzor nad ožino kot »varuh Hormuške ožine«. Dodal je, da bodo Združene države za prečkanje ožine zahtevale plačilo v vrednosti 20 odstotkov vrednosti tovora kot kompenzacijo za stroške »zagotavljanja varnosti«.
Borci jemenskega uporniškega gibanja Ansar Alah, znani tudi kot Hutiji, so včeraj izvedli raketni napad na mednarodno letališče v bližini mesta Abha na jugu Saudove Arabije. Predstavniki uporniškega gibanja so napad označili za povračilno dejanje po bombardiranju letališča v prestolnici Sana pod nadzorom gibanja Ansar Alah na severu države, ki ga je s podporo Saudove Arabije izvedla vojska jemenske vlade v Adenu. Gre za prvi napad jemenskih upornikov na Saudovo Arabijo po premirju leta 2022. Konflikt so Hutiji odmrznili prejšnji teden z napadom na položaje vojske adenske vlade v okrožju Hajs na jugu države.
Zaposleni v splošni bolnici Rwampara v provinci Ituri v Demokratični republiki Kongo, ki je glavni center za zdravljenje ebole v državi, so začeli stavko zaradi nevzdržnih delovnih razmer. Stavki so se pridružili epidemiologi, vozniki, raziskovalci primerov okužb in grobarji. Zaposleni navajajo, da že dva meseca niso prejeli plačila za opravljeno delo. Oblasti jim poleg tega niso zagotovile zaščite pred napadi prebivalcev, ki za izbruh epidemije krivijo čarovništvo, in pred nasiljem paravojaških milic. Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje so pred začetkom stavke sporočili, da se je ebola razširila v severni provinci Haut-Uele in Tshopo. Število primerov je tako naraslo na več kot 1900, zaradi bolezni pa je do zdaj umrlo več kot 700 ljudi.
Občina Piran je včeraj uradno odprla prenovljeno območje Fiese, kjer so preuredili igrišča, sanitarije in tuše ter zasadili 58 dreves in ozelenili del površin. Projekt kritizira Civilna iniciativa Piran Pirano, v kateri ocenjujejo, da so gradbeni postopki pri prenovi povzročili škodo v lokalnem ekosistemu. Zatrjujejo, da gre za ozelenitev zgolj v imenu in da je bil projekt izveden v nasprotju z odlokom o varstvu fieških jezer ter prostorsko in gradbeno zakonodajo. Civilna iniciativa je začela zbirati podpise za referendumsko pobudo proti načrtovani prodaji občinskih zemljišč v Fiesi, ki jo je mestni svet izglasoval v sredo. Projekt prenove Fiese komentira Davorin Petaros, predstavnik Civilne iniciative Piran Pirano in občinski svetnik občine Piran.
Akademskih 15
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je v petek v javno obravnavo vložilo predlog novele zakona o maturi. Po tej bi se poklicna matura ponovno opravljala iz štirih predmetov, ne bi pa bilo več možnosti poklicne mature iz petih predmetov. Z novelo bi tudi skrajšali rok vpogleda dijakinje v izpitno dokumentacijo poklicne mature s treh dni po objavi rezultatov na najkasneje enega, podaljšali pa bi rok za vložitev pisnega ugovora z enega na tri dni. Novela posega tudi v rok hrambe osebnih podatkov dijakinj s posebnimi potrebami. Te bi Državni izpitni center hranil še dve leti po izdaji odločbe pristojne državne komisije in ne trajno, kot določa dosedanji zakon. Nazadnje predlog novele zakona predvideva, da Državna komisija za poklicno maturo letna poročila posreduje tudi strokovnemu svetu za izobraževanje odraslih in ne le strokovnemu svetu za splošno izobraževanje, saj poklicno maturo opravljajo tudi osebe, ki so vključene v izobraževanje odraslih.
Državni izpitni center je včeraj objavil rezultate spomladanskega roka mature. Splošno maturo je uspešno opravilo slabih 92 odstotkov dijakinj, od tega je 23 kandidatk doseglo vse točke. Na poklicni maturi jih je bilo uspešnih slabih 91 odstotkov, od tega je 64 kandidatk doseglo vse točke. Največji delež dijakov in dijakinj, ki so dosegli čin zlatih maturantov in maturantk, teh je bilo skupno 324, pa nepresenetljivo prihaja z ljubljanskih gimnazij. Na splošni maturi pri predmetu slovenščina je največ dijakov in dijakinj prejelo oceno 3 in 4, pri matematiki in angleščini na osnovni in višji ravni pa je bila večinska ocena 4. Pri poklicni maturi so dijaki in dijakinje pri predmetu slovenščina dosegli povprečno oceno 4, pri drugem predmetu, ki je temeljni strokovno-teoretični predmet, so dosegli povprečno oceno 3. Podobni rezultati so tudi pri tretjem predmetu poklicne mature, kjer dijakinje izbirajo med matematiko, angleščino, nemščino in italijanščino. Najbolje pa jim je šlo pri četrtem, praktičnem delu mature, kjer je povprečna ocena presegala oceno 4.
Vlada je v četrtek na 6. redni seji razrešila Simona Slokana s položaja glavnega inšpektorja inšpektorata za šolstvo, na njegovo mesto pa kot vršilca dolžnosti imenovala Jurija Šinka. Ta je svojo pot v izobraževalni sferi pričel kot srednješolski profesor slovenščine, kasneje pa je bil tudi ravnatelj strokovne gimnazije ESIC Kranj in tudi generalni direktor direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih. Zadnjih 12 let je deloval kot inšpektor na inšpektoratu za šolstvo.
Še v tujino. V četrtek se je pred štabom italijanskega ministrstva za univerzo in raziskovanje v Rimu odvijal protest v organizaciji mladinske komunistične organizacije Cambiare Rotta, študentskega palestinskega gibanja in sindikalne organizacije Unione Sindacale di Base. Protest je bil uperjen proti novim smernicam ministrstva za vstop, prebivanje in vpis mednarodnih študentk in študentov, ki prihajajo iz držav, ki niso članice Evropske unije. Ukrepi med drugim predvidevajo selektivni filter na podlagi jezikovnega potrdila, saj uvajajo obvezno kvalifikacijo znanja italijanskega jezika na ravni B2. Poleg tega pa prenašajo ocenjevanje tako imenovanega »migracijskega tveganja« na diplomatske in konzularne predstavnike. V objavi sklica protesta so v organizaciji Cambiare Rotta zapisali še, da se je hkrati zgodil tih izgon osemdesetih tunizijskih študentov, ki so bili vpisani na univerze, opravljali izpite in plačali šolnino, a so jim kljub temu preklicali ali zavrnili dovoljenja za prebivanje. Poudarili so, da je vse to del politike preganjanja, usmerjenega proti telesom in pravicam migrantov. Od pristojne ministrice Anne Marie Bernini tako zahtevajo umik novih smernic.
OFF je pripravila Vida, univerzitetni blok novic je prispevala Karin.
Dodaj komentar
Komentiraj