OFF Hamasove kapitulacije
Vodja vladnega urada za komuniciranje v Gazi Ismail Al Thawabta je na novinarski konferenci v Dejr Al Balahu razglasil, da palestinsko odporniško gibanje Hamas razpušča Vladni krizni komite oziroma trenutno vlado v Gazi. Vodja kriznega komiteja Mohamed Al Fara je po besedah vodje urada za komuniciranje napovedal svoj odstop. Hamas tako predaja civilno oblast tehnokratskemu Nacionalnemu komiteju za upravo Gaze, ustanovljenemu po mirovnem načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa iz oktobra lani. Tehnokratska uprava Gaze ima 15 ministrov, ki sta jih do januarja skupaj izbrala Hamas in stranka Fatah, ki vodi Palestinsko oblast na Zahodnem bregu, odobril pa Izrael. Komiteju načeluje nekdanji uslužbenec Palestinske oblasti Ali Šat. Delovanje Nacionalnega komiteja za upravo Gaze bi po prevzemu oblasti nadziral mednarodni Odbor za mir, ki mu predseduje Donald Trump.
Po razglasitvi končnih rezultatov parlamentarnih volitev v Alžiriji, ki so potekale v četrtek, je relativno večino ponovno osvojila stranka Nacionalna osvobodilna fronta. Pripadlo ji je 90 poslanskih mest v 407-članskem parlamentu. Drugo mesto je s 73 poslanskimi sedeži pripadlo Nacionalnemu demokratskemu zboru, sicer stranki nekdanjega predsednika Abdelaziza Buteflike, ki je vladal med letoma 1999 in 2019. Udeležba na volitvah je bila z 20 odstotki rekordno nizka. Na volitvah leta 2021, prvih po odstopu Buteflike zaradi protestov leta 2019, se je volitev udeležilo za tri odstotke več volilnih upravičencev.
Vojaška vlada Gvineje Bissau je za konec avgusta razpisala referendum za uveljavitev spremembe ustave. Predlog, predstavljen januarja, razširja predsedniška pooblastila, ki bi po novem vključevala imenovanje premierja in ministrov ter možnost razpustitve parlamenta. Vojska s predsedniško gardo v prvih vrstah je državni udar izvedla novembra po predsedniških volitvah, na katerih sta pred uradno objavo rezultatov oba vodilna kandidata razglasila zmago.
Kuba je utrpela tretji letošnji vsedržavni izpad elektrike. Kubanski operater električnega omrežja Unión Eléctrica sicer sporoča, da je med izpadom uspel zagotoviti elektriko za bolnišnice. Z izpadi elektrike se Kuba sooča zaradi ameriške blokade uvoza nafte na Kubo po napadu na Venezuelo in ugrabitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura v začetku leta, ko se je prekinila dobava nafte iz Venezuele. Ameriški predsednik Donald Trump je takrat zagrozil z uvedbo carin za vsako državo, ki bi Kubi prodala ali dobavila nafto. Zaradi pomanjkanja nafte z delom prekinjajo tudi komunalne in javne storitve.
Začel se je postopek ustavne obtožbe filipinske podpredsednice Sare Duterte zaradi korupcije in grožnje z atentatom na predsednika Ferdinanda Marcosa. Za ustavno obtožbo je maja glasovalo 80 odstotkov poslancev spodnjega doma parlamenta. Za odstavitev po ustavni obtožbi, ki bi podpredsednici tudi prepovedala opravljanje javne funkcije in s tem predsedniško kandidaturo na volitvah čez dve leti, mora po najmanj treh mesecih preiskave glasovati še dvotretjinska večina poslancev zgornjega doma parlamenta. To je sicer drugi poskus ustavne obtožbe proti Sari Duterte. Prvič je postopek parlament sprožil pred enim letom, toda vrhovno sodišče ga je razveljavilo po ugotovitvi, da podpredsednici ni bil omogočen zagovor.
Pobudniki referenduma o uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi so sporočili, da so zbrali 42 tisoč podpisov, kar je za 2000 več od zahtevanih za razpis referenduma. Rok za zbiranje podpisov na pobudo nekdanjih članov Odbora za varstvo človekovih pravic Franca Jurija, Pavla Gantarja, Spomenke Hribar, Gregorja Tomca, Rastka Močnika, Igorja Vidmarja in Vlada Miheljaka se sicer izteče naslednji torek. Referendum bo tako predvidoma potekal jeseni. Konec maja sprejeta novela zakona o parlamentarni preiskavi ukinja možnost pritožbe preiskovancev na ustavnem sodišču zoper nezakonito ustanovljene komisije ali njihove nezakonite sklepe. Po spremembi zakona smeta presojo zakonitosti ali ustavnosti parlamentarne preiskave zahtevati le še Sodni svet ali generalni državni tožilec. Po mnenju pobudnikov referenduma proti uveljavitvi novele to odpravlja ključno varovalko pred zlorabo parlamentarnih preiskav in pomeni ustanovitev politične policije.
Akademskih 15
Senat Univerze v Mariboru je podal soglasje za izvedbo novega magistrskega študijskega programa logopedije in surdopedagogike, ki ga pripravlja mariborska pedagoška fakulteta. Čakajo še na potrditev Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Načrtovanih je 20 vpisnih mest letno, v program pa se bodo lahko vpisale vse študentke, ki so opravile maturo ali pa so pred letom 1995 končale katerikoli štiriletni srednješolski program. Kandidatke bodo morale za vpis opraviti tudi komunikacijski preizkus z namenom preverjanja govorno-jezikovnih težav. Program je nastal kot odgovor na pomanjkanje logopedov in surdopedagogov v Sloveniji.
Novo ustanovljena javna Univerza v Novem mestu je od prejšnje srede vpisana v sodni register, s čimer je tudi uradno začela delovati. V petek je potekala prva seja začasnega senata univerze, na kateri je bila za njegovo predsednico izvoljena Nevenka Kregar Velikonja, dekanja Fakultete za zdravstvene vede v Novem mestu. Na seji so izvolili tudi pet od devetih članov upravnega odbora in sprejeli statut univerze, ki ga mora potrditi še senat univerze – predvidoma na seji v tem tednu. V naslednjih tednih sledijo še nadaljnji koraki, kot so dokončno sprejetje statuta in sklenitev pogodbe o financiranju, izvolitev novega rektorja univerze pa je načrtovana za september.
Ostajamo v Novem mestu. Tja hoče namreč novi minister za izobraževanje, znanje in mladino Borut Rončević iz Ljubljane preseliti svoje ministrstvo, kot je povedal za portal dolenjskainfo. Poudaril je, da ne želi zgolj menjati naslova ali simbolično preseliti pisarne ministrstva, temveč izvesti celovito preselitev, pričakuje pa, da bo projekt dokončan do sredine mandata. Kot razlog za selitev ministrstva navaja načelo decentralizacije, ki je zapisano tudi v koalicijski pogodbi.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je v javno obravnavo poslalo predlog sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Predlog med drugim spreminja sestavo svetov javnih vrtcev in šol. V njih bi se število predstavnikov zaposlenih zmanjšalo s petih na tri, tako da bi bili enakomerno zastopani predstavniki ustanovitelja, zaposlenih in staršev. V svetih srednjih šol pa bi se zmanjšalo tudi število predstavnikov staršev, in sicer s tri na dva, in dijakov z dva na enega. Spomnimo: sprememba sestave svetov je bila uvedena že leta 2021 v času tretje Janševe vlade. Vlada Roberta Goloba je nato ureditev leta 2022 spremenila in ponovno uvedla prejšnjo sestavo svetov, z več predstavniki zaposlenih v svetih javnih vrtcev in šol ter staršev in dijakov v svetih srednjih šol.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture spremembam nasprotuje. Opozarja, da bi se s tem povečal vpliv politike in staršev pri imenovanju ravnateljev ter zmanjšal vpliv strokovnih delavcev. Glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj poudarja, da sedanji sistem dobro deluje že 25 let, ministrstvo pa poziva, naj se namesto tega loti reševanja pomanjkanja učiteljskega kadra.
Poglejmo še v tujino. Univerza Tennessee v Knoxvillu bo nekdanji profesorici antropologije Tamar Shirinian plačala milijonsko odškodnino, ker je profesorico odpustila zaradi objave na družbenih omrežjih o konservativnem aktivistu Charlieju Kirku. Shirinian je po Kirkovi smrti pod objavo prijatelja namreč zapisala, da je bil Kirk odvraten psihopat. Univerza je profesorico najprej poslala na prisilni dopust, nato pa jo je februarja letos odpustila. Zatem je Shirinian vložila tožbo zaradi kršitve pravice do svobode govora. Univerza bo profesorici zaradi tožbe plačala okoli 1,7 milijona evrov.
OFF je pripravil Matej, univerzitetni blok je prispevala Monika.
Dodaj komentar
Komentiraj