OFF financiranja
Iranska vojska je bombardirala ameriške baze v Katarju, Kuvajtu in Bahrajnu po tem, ko je ameriška vojska ponoči bombardirala več mest na jugu Irana in ubila 14 ljudi. Iransko zunanje ministrstvo je ameriške napade na Iran označilo za vojni zločin in Združene države obtožilo kršenja memoranduma, ki ga je prejšnji mesec podpisal ameriški predsednik Donald Trump. Ta je na zasedanju vrha Nata v Ankari pred tem napovedal konec premirja med Združenimi državami Amerike in Iranom. V mestu Mašhad na severovzhodu Irana pa poteka pogreb iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, ki ga je izraelska vojska skupaj z več člani njegove družine ubila v bombardiranju 28. februarja.
Ostajamo pri ameriških zunanjih zadevah, ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem s sirskim predsednikom Ahmedom Al Šaro na zasedanju vrha Nata v Ankari napovedal, da bodo Združene države Sirijo odstranile s seznama držav, ki financirajo terorizem. Uvrstitev Sirije na seznam onemogoča ameriške investicije v državi, po Trumpovih besedah pa je ameriško gospodarstvo pripravljeno, da »investira v Sirijo in naredi državo večjo in bogatejšo kod kadarkoli prej«. Trump je z izvršnim odlokom že lani ukinil ameriške sankcije proti Siriji, za odstranitev države s seznama financerjev terorizma pa potrebuje še potrditev ameriškega kongresa.
Nadaljujemo z dogodki z zasedanja vrha Nata, Trump je med srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim napovedal, da bodo ZDA Ukrajini izdale licenco za izdelavo sistema protiletalskih raket Patriot. Ameriški predsednik je poleg tega dodal, da Ukrajini ne bodo prodajali raket iz lastnih zalog, saj jih po njegovih besedah »potrebujejo zase«. Za nakup raket Patriot Ukrajina prosi že več let, saj jih potrebuje za obrambo pred ruskimi raketami dolgega dosega. Poleg tega pa naj bi po Trumpovih besedah Združene države od Ukrajine nakupovale vojaške drone. S tem je sprejel lansko ponudbo Zelenskega za 43 milijard evrov vredno izmenjavo ukrajinskih dronov za ameriška orožja, med njimi tudi rakete Patriot. Trump je ob tem navrgel, da o nameri prodaje licence za izdelavo raket še ni obvestil ameriških podjetij, ki orožje proizvajajo.
Ostajamo pri ameriških orožarskih poslih. Nemški kancler Friedrich Merz je v nagovoru nemškega parlamenta povedal, da je na zasedanju zveze Nato s predstavniki ameriške vlade dosegel potrditev nakupa ameriških raket dolgega dosega Tomahawk, ki jih bodo namestili v Nemčiji. Tako bi po njegovih besedah zapolnili »pomembno vrzel« v nemški tako imenovani obrambi. Že leta 2024 je Nemčija z administracijo takratnega predsednika Joeja Bidna dosegla dogovor o namestitvi ameriških raket v Nemčiji, ki bi jih upravljala ameriška vojska, maja letos pa so Združene države odstopila od dogovora. Po novem dogovoru pa bo Nemčija rakete Tomahawk kupila in upravljala sama.
Južnokorejsko vrhovno sodišče je podprlo pravnost sodbe visokega sodišča v Seulu proti nekdanjemu predsedniku Yun Seokyeolu, s katero je bil obsojen na sedem let zapora zaradi poskusa razglasitve vojnega stanja. Visoko sodišče v Seulu je namreč aprila letos dvignilo trajanje zaporne kazni s petih na sedem let, potem ko so odkrili dodatne zločine, ki jih je izvedel nekdanji predsednik med poskusom razglasitve vojnega stanja, med njimi rabo predsedniške varnostne službe za oviranje aretacije. Yunovi odvetniki so napovedali, da se bodo nad odločitev vrhovnega sodišča pritožili na ustavno sodišče.
Avstralski in indijski premier Anthony Albanese in Narendra Modi sta med obiskom indijskega premierja v Melbournu dosegla dogovor o povečanju uvoza avstralskega urana v Indijo. Modi je dejal, da bo avstralski uran igral ključno vlogo pri projektu gradnje dodatnih jedrskih elektrarn. Poleg dogovora o uranu sta premierja sprejela še dogovore o poglobljenem sodelovanju na področju »obrambe« ter širitvi trgovine med državama.
Društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture Asociacija je Ministrstvo za kulturo pozvalo k izplačilu razpisnih sredstev izpolnitvi obveznosti do izvajalcev programov in projektov, ki jih vodi ministrstvo. Ministrstvo je namreč izvajalce, med njimi vaš priljubljeni Radio Študent, v torek pozvalo, naj do nadaljnjega prenehajo pošiljati zahtevke za izplačilo sredstev na podlagi že sprejetih pogodb, saj se pripravlja rebalans proračuna. Pri Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, krajše CNVOS, so v odziv zapisali, da priprava rebalansa proračuna ni pravna podlaga za prenehanje izplačevanja financiranja po obstoječih pogodbah. Po zakonu proračun velja do sprejetja rebalansa, pri čemer je država obvezana izplačevati pogodbene obveznosti. Ministrstvo za kulturo medtem v izjavi za medije trdi, da gre za začasne ukrepe, katerih namen je preprečiti prevzemanje novih finančnih obveznosti brez zagotovljenega proračunskega kritja. Pravne podlage za svojo odločitev pri tem ni navedlo.
Arbitražno sodišče pri Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu je zavrnilo tožbo britanskega podjetja Ascent Resources in hčerinskega podjetja Ascent Slovenia proti Sloveniji, v kateri je zahtevalo odškodnino v vrednosti skoraj 600 milijonov evrov zaradi prepovedi hidravličnega lomljenja, znanega tudi kot fracking. Podjetji sta tožbo vložili leta 2022 po uveljavitvi zakonske prepovedi hidravličnega lomljenja oziroma frackinga v Sloveniji, saj je po njihovem mnenju Slovenija s tem kršila dvostranski investicijski sporazum z Veliko Britanijo in onemogočila njuno investicijo v pridobivanje plina s hidravličnim lomljenjem v Petišovcih. Državi sta očitali netransparentnost in diskriminatornost pri sprejetju prepovedi. Vsi trije člani arbitražnega sodišča so potrdili, da Slovenija s prepovedjo ni kršila nobenih mednarodnih obveznosti, britansko podjetje pa mora skupaj s hčerinskim podjetjem Sloveniji povrniti tudi približno tri milijone evrov sodnih stroškov.
Dodaj komentar
Komentiraj