OFF boleče Resni.ce
Ameriški predsednik Donald Trump je znova ukazal pomorsko blokado iranskih pristanišč. Ameriška vojska medtem nadaljuje bombardiranje južnega Irana. Imperialistične sile so po navedbah iranske vojske ubile sedem iranskih vojakov. Med drugim so napadle tudi mesto Bušehr, kjer se nahaja jedrska elektrarna. Trump je zagrozil še z napadi na elektrarne in mostove, če se Iran ne vrne k pogajanjem. Iranska vojska se je na napade odzvala z napadi na ameriške baze v Jordaniji, Kuvajtu in Bahrajnu.
Izraelska vojska je v napadu z droni na policijsko postajo v bližini begunskega taborišča Džabalija na severu Gaze ubila deset in ranila več kot dvajset ljudi. Med žrtvami napada je bilo šest policistov, med njimi tudi načelnik postaje. Poleg tega je genocidna vojska v streljanju v mestu Rafa na jugu Gaze ubila desetletnega dečka. Izraelska vojska tako kljub premirju nadaljuje pokole nad Palestinci in je od sprejetja mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa oktobra lani ubila več kot 1100 ljudi.
Španski zunanji minister José Manuel Albares, evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič in britanski minister za Evropo, Severno Ameriko in čezmorska ozemlja Stephen Doughty so podpisali dogovor med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom za odpravo mejnega nadzora med Španijo in Gibraltarjem. Dogovor ukinja nadzor na mejnih prehodih in odreja umik ograje med Španijo in Gibraltarjem, ki je pod britansko oblastjo. Za vstop v Gibraltar preko letališča bodo morali prišleki potne liste pokazati tako španskim kot britanskim graničarjem. Gibraltar se tako de facto vrača v schengensko območje deset let od izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije.
Guvernerka ameriške zvezne države New York Kathy Hochul je uvedla enoletni moratorij na gradnjo velikih podatkovnih centrov. S tem je za eno leto zadržano izdajanje dovoljenj za podatkovne centre s kapaciteto za električno energijo 50 megavatov ali več. Kot razlog je guvernerka navedla izčrpavanje naravnih surovin in stroške za električno infrastrukturo zvezne države, ki jih povzročajo pogoni tako imenovane umetne inteligence. Ob tem je napovedala ukinitev davčnih izjem za podatkovne centre.
Stalni zbor perujskega parlamenta, ki parlament nadomešča med parlamentarnimi počitnicami, je s 17 glasovi za in petimi proti odobril povečanje proračuna za financiranje infrastrukturnih projektov in osnovnih storitev za skoraj 2,5 milijard evrov. Približno polovica novih sredstev bo namenjena dokončanju javnih del. Ostalo bo namenjeno za plače v javnem sektorju, boj proti kriminalu in financiranje varnostnih ukrepov za preprečevanje poplav. To vključuje ukrepe proti posledicam podnebnega fenomena močnega deževja imenovanega El Niño. Parlamentarni odbor je zvišanje proračuna sicer odobril dva tedna pred inavguracijo zmagovalke predsedniških volitev Keiko Fujimori.
Upravni odbor daytonskega Sveta za uresničevanje miru je zasedanje v Sarajevu končal brez odločitve o novem visokem predstavniku mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini. Do nadaljnjega vršilec dolžnosti ostaja Louis John Crishock, ki ga je odbor imenoval v začetku meseca, ko je tudi napovedal dokončen izbor novega visokega predstavnika do torka. Prejšnji visoki predstavnik Christian Schmidt je v začetku maja odstopil s položaja zaradi, kot je pojasnil, vse večjih pritiskov Združenih držav in pomanjkanja podpore.
V tekmo za župana Mestne občine Ljubljana se kot kandidat Levice podaja njen sokoordinator Luka Mesec. Pod sloganom »Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo« obljublja v primeru, da bo izvoljen, soočenje s stanovanjsko problematiko. Župana Zorana Jankovića nameravajo izzvati še predsednik stranke Pirati Jasmin Feratović, mestni svetnik liste Glas za otroke in družine Aleš Primc ter nekdanji mestni svetnik Mihael Jarc. S prejšnjim tednom se je v boj podala tudi nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič na skupni listi z nekdanjim premierjem Antonom Ropom.
Ostajamo pri lokalnih volitvah. Župan občine Grosuplje Peter Verlič je oznanil, da se namerava na jesenskih lokalnih volitvah potegovati za peti županski mandat. Tako kot do sedaj namerava kandidirati pod okriljem Slovenske demokratske stranke, pravi pa, da računa tudi na podporo drugih strank. Kot protikandidat je svojo kandidaturo napovedal Miha Legin, ki je s podpisi volivcev kandidiral že leta 2022.
Predsednik državnega zbora in predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović je po razkritju sumov o napačnem navajanju izobrazbe poslanca Borisa Mijiča zoper njega napovedal najstrožje ukrepe. Pravi, da je najmanj, kar bo predlagal, izključitev iz stranke. Pri tem je dodal, da laži v slovenski politiki ne oprostimo. Mijič, ki je tako na lastno pest okusil, da ima laž kratke noge, je v uradnem življenjepisu trdil, da je diplomiral na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. V skladu s pregovorom kdor laže, ta krade je Mijič več delavcem v svojem gradbenem podjetju Progos in državi dolžan več kot deset tisoč evrov.
Dodaj komentar
Komentiraj