Nove vatikanske ustave OFF
Neodvisna sudanska organizacija Emergency Lawyers je sporočila, da je sudanska državna vojska z droni zbombardirala sodišče v vasi Garra Al Zawaya v zvezni državi Severni Darfur in ubila 35 ljudi. Med njimi sta dva poveljnika Sil za hitro posredovanje oziroma RSF, ki nadzoruje vas, in štirje lokalni plemenski vodje. Ostali ubiti so bili civilisti, ki so se udeleževali sodnih obravnav o lokalnih primerih in sporih. Garra Al Zawaya leži 150 kilometrov zahodno od El Fašerja na zahodu Sudana, kjer so RSF oktobra lani izvedle genocid. Skoraj celotni zahodni Sudan je še vedno pod nadzorom RSF, državna vojska pa je prejšnji teden zavzela avtocesto, ki povezuje prestolnico Kartum z mestom El Obeid v Severnem Kordofanu, in si s tem omogočila ofenzivo proti zahodu. V tri leta in pol trajajoči državljanski vojni sta bojujoči se strani po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ubili najmanj 40 tisoč ljudi, 14 milijonov jih je razseljenih, skoraj polovica sudanskega 52-milijonskega prebivalstva pa je akutno lačnega.
Japonsko finančno ministrstvo je potrdilo ameriški nakup jenov v vrednosti 50 milijard evrov z namenom zaustavitve padanja vrednosti japonske valute. Po skupni intervenciji držav menjalni tečaj trenutno znaša nekaj manj kot 157 jenov za en ameriški dolar. Pred nakupom je bilo razmerje 164 jenov za en dolar, kar je največ od leta 1986. Ameriške Zvezne rezerve, to je ameriška centralna banka, so za nakup jenov od Japonske centralne banke uporabile evro in ne ameriškega dolarja, da bi se izognile ošibljenju lastne valute. Vrednost jena je sicer načrtno nizka zaradi politike nizkih obrestnih mer Japonske centralne banke v času vlade ubitega premierja Shinza Abeja. Skupna intervencija Japonske in Združenih držav je prva od usklajenega ukrepa za oslabitev jena po potresu in tsunamiju na vzhodu Japonske leta 2011.
Kuba je utrpela nov vsedržavni izpad elektrike, potem ko se je sesulo kubansko državno elektroenergetsko omrežje. Čeprav uradni razlog za izpad elektrike še ni znan, je državno energetsko podjetje Unión Eléctrica že v nedeljo poročalo o poškodbah na transformatorjih, okvarah tokokrogov in načrtovanih izklopih zaradi nezadostne zmogljivosti. Vsedržavni izpadi elektrike so se na Kubi letos zgodili že večkrat. Državno omrežje se je prejšnji mesec v roku devetih dni zrušilo kar trikrat. Unión Eléctrica si ob izpadih elektrike običajno skuša pomagati z vzpostavitvijo majhnih električnih omrežij za oskrbo bolnišnic, vodovodnih sistemov in prehranskih obratov. Kubanski elektroenergetski sistem se je v zadnjih 30 letih poslabšal zaradi pomanjkanja goriva in nadomestnih delov ter ponavljajočih se okvar v zastarelih termoelektrarnah, še ene posledice dolgoletne blokade otoške države, ki jo izvajajo Združene države Amerike.
Nekdanji perujski predsednik Ollanta Humala in njegova žena sta bila izpuščena iz zapora, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo njuno petnajstletno zaporno kazen zaradi pranja denarja. Poleg tega sta v Braziliji prejela azil. Humala je na ustavno sodišče vložil tako imenovano pritožbo habeas corpus: pravno zahtevo za preučitev, ali je bil nezakonito zaprt. Sodišče je njegovi pritožbi ugodilo, ker je ugotovilo, da ga je kazensko sodišče v Limi obsodilo zaradi prejemanja donacij za kampanjo leta 2011, kar v času prejema ni bilo pravno opredeljeno kot pranje denarja. Humala je bil predsednik med letoma 2011 in 2016, v tem času pa je prejemal podkupnine od brazilskega infrastrukturnega podjetja Novonor, takrat imenovanega Odebrecht. To je na sodišču priznalo, da je med letoma 2005 in 2014 s ciljem šitive projektov perujskim funkcionarjem skupno izplačalo za 25 milijonov evrov podkupnin.
Turško državno naftno in plinsko podjetje BOTAS ter iraški državni družbi SOMO in NOC so podpisale sporazum o enoletnem podaljšanju dobave surove nafte po naftovodu Kirkuk-Ceyhan iz Iraka v Turčijo. Dogovor predvideva dnevni pretok 750 tisoč sodov nafte, podjetja pa so ga najavila štiri dni po sestanku turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana in iraškega premierja Alija Al Zaidija. Podjetja so dogovor sklenila potem, ko je prejšnji teden potekla veljava prejšnjemu sporazumu, ki je veljal od leta 1973.
Papež Leon XIV. je razglasil novo vatikansko ustavo, ki spreminja predsedovanje in sestavo vatikanske papeške komisije ter določanje guvernerja. Ustavna sprememba formalizira imenovanje nekardinalov na mesto papeške komisije in položaj guvernerja, kar je prvič storil pokojni papež Frančišek. Ta je leta 2025 na mesto predsednice komisije in guvernerke imenoval sestro Raffaello Petrini. Frančišek je za njeno imenovanje spremenil temeljni zakon, ki ji je kot nekardinalki predsedovanje dovoljeval, a spremembe pred smrtjo ni uspel vključiti v ustavo. Namesto njega je to sedaj storil njegov naslednik. Gre za četrto ustavo od ustanovitve Vatikanske države leta 1929. Po Lateranski pogodbi z Italijo tega leta je bila sprejeta ustava, ki je veljala do leta 2000, ko jo je spremenil papež Janez Pavel II.
Tigrajska ljudska osvobodilna fronta je etiopsko zvezno vojsko obtožila dronskega in pehotnega napada na svoje vojaške enote v mestu Shererina na zahodu Tigraja in s tem kršitve premirja iz leta 2022. Po trditvah milice je državna vojska napade začela iz smeri sudanske meje. Tigraj se nahaja severno od Sudana, stran od epicentra državljanske vojne med sudansko vojsko in Silami za hitro posredovanje. V zadnji tigrajski vojni med letoma 2020 in 2022 je umrlo 600 tisoč ljudi.
Ameriško zunanje ministrstvo je uvedlo varščine v višini okrog osem tisoč, 13 tisoč ali 17 tisoč evrov za prosilce za turistične in poslovne vize iz 50 držav, med njimi 30 afriških. Med neafriškimi državami, od državljanov katerih lahko konzulati zahtevajo varščino, sta tudi Kuba in Venezuela. Glede na pojasnilo ministrstva je namen varščin preprečevanje ostajanja po izteku veljavnosti vize.
Dodaj komentar
Komentiraj