Kerumov pršutOFF
Bolivijsko državno tožilstvo departmaja Santa Cruz je odredilo aretacijo nekdanjega predsednika Eva Moralesa, ki ga je obtožilo oboroženega upora proti varnosti in suverenosti države, terorizma, ogrožanja prometa in ogrožanja varnosti javnih služb. Obtožbe se nanašajo na Moralesovo domnevno vpletenost v proteste in cestne blokade maja in junija, na katerih so protestniki zahtevali odstop trenutnega predsednika Rodriga Paza. Proteste so organizirali največja bolivijska sindikalna federacija Bolivijska delavska centrala in z Moralesom povezani kmečki sindikati iz departmaja Cochabamba. Vključevali so cestne blokade v zahodni in osrednji Boliviji, to je v Cochabambi in okolici prestolnice La Paz. V spopadih s policijo je med protesti in blokadami umrlo šestnajst ljudi, oskrba krajev, do katerih so bile ceste sedem tednov blokirane, pa je državo stala več kot dve in pol milijarde evrov. Nalog za aretacijo Moralesa se sklicuje na njegov zapis na družbenem omrežju Twitter konec maja, da »ima predsednik v soočenju s konflikti le dve poti: militarizirati državo ali razpisati volitve v naslednjih 90 dneh«. Proti Moralesu je sicer od jeseni 2024 razpisan nalog za aretacijo zaradi obtožb spolnih odnosov z mladoletnico, toda pred policijo ga ščitijo oboroženi kmečki sindikati.
Ameriška vlada predsednika Donalda Trumpa je napovedala sprostitev čez 520 milijonov evrov za Zavezništvo za cepiva, bolje poznano kot Gavi, potem ko je organizacija obljubila postopno opuščanje cepiv, ki vsebujejo tiomersal. Denarna sredstva je ameriška vlada zamrznila zaradi trditev ministra za zdravje Roberta Fitzgeralda Kennedyja mlajšega. Ta je trdil, da imajo tiomersalska cepiva varnostne težave zaradi minimalne vsebnosti živega srebra. Kennedy že več let brez znanstvenih dokazov trdi, da etilna vrednost živega srebra povzroča avtizem. Zavezništvo Gavi je bilo ustanovljeno leta 2000, njegova funkcija pa je koordinacija državnih vlad, Svetovne zdravstvene organizacije, UNICEF-a, Svetovne banke in drugih zdravstvenih organizacij za cepljenje otrok v državah z nižjimi dohodki. Pred zmanjšanjem financiranja junija lani so Združene države Amerike k proračunu zavezništva Gavi prispevale približno trinajst odstotkov vseh sredstev organizacije.
Ameriška vojska je zbombardirala stanovanjsko stavbo v iranskem mestu Kešhm ter ubila par in njunega dvoletnega otroka. Druga dva otroka, stara sedem in devet let, se zaradi poškodb zdravita v bolnišnici. Združene države Amerike so ob tem bombardirale tudi otok Kiš, jugozahodno provinco Fars in provinco Bušehr, kjer se nahaja edina iranska jedrska elektrarna.
Pakistanskokašmirska organizacija Skupni akcijski odbor Awami, krajše JAAC, je sporočila, da je policija v začetku tedna med protesti v času regionalnih volitev v Kašmirju ubila več kot trideset protestnikov. Med prvim krogom glasovanja v ponedeljek je policija ubila dvajset protestnikov, v torek pa jih je ubila še deset. Pakistanska vlada je sporočila, da je bil v spopadih s protestniki ubit en policist, pet pa jih je bilo ranjenih. Protestniki so med volitvami na ulicah zahtevali odpravo dvanajstih sedežev v skupščini, rezerviranih za begunce iz dela Kašmirja pod indijsko upravo. Menijo, da sedeže uporabljajo večje pakistanske politične stranke, da bi nagnile sestavo lokalnega parlamenta v svojo korist s podporo tistih, ki večinoma živijo zunaj regije. Ponedeljkovemu prvemu krogu volitev, ki je zajemal okrožja Mirpur, Kotli in Bhimber, bosta sledila še dva kroga, drugega in desetega avgusta. Pakistanska vladajoča stranka Pakistanska muslimanska liga je v ponedeljek osvojila devet od 13 sedežev. Lokalna vlada je prejšnji mesec v skladu s »protiterorističnimi zakoni« prepovedala JAAC. Bančne, cestne in internetne storitve so bile od takrat večinoma motene, kar je oviralo pretok informacij. Pakistanska vlada je zatiranje upravičila s trditvijo, da so se kašmirskim protestnikom pridružili oboroženi borci s podporo iz Indije.
Mjanmarski Koordinacijski odbor sil proti hunti je sporočil, da sta dve sodišči v Mandalayu na podlagi volilne zakonodaje in zakona o boju proti terorizmu obsodili devet aktivistov na do 37 let zapora zaradi sodelovanja v protestu, ki je pozival javnost k bojkotu decembrskih parlamentarnih volitev. Aktiviste je policija aretirala decembra, dan po tem, ko so organizirali protest v središču Mandalaya, drugega največjega mesta v državi. Protestniki so poleg pozivanja k bojkotu volitev zahtevali ukinitev služenja obveznega vojaškega roka in izpustitev političnih zapornikov, ki jih je mjanmarska vojska aretirala po državnem udaru leta 2021. Julija lani je hunta uvedla zakon, ki prepoveduje govor, organiziranje, hujskanje, protestiranje ali distribucijo letakov z namenom preprečevanja volilnega procesa, na podlagi katerega je aretirala in obsodila aktiviste.
Zavezništvo opozicijskih strank v Demokratični republiki Kongo, znano kot C64, je ustavne sodnike javno obtožilo zarote zaradi njihove odločitve o zakonu o referendumu, ki so ga sodniki za skladnega z ustavo razglasili v torek. C64 meni, da ustavno sodišče s potrditvijo zakona želi predsedniku Félixu Tshisekediju omogočiti kandidaturo za tretji mandat. Po odobrenem zakonu lahko predsednik vloži predlog za spremembo ustave v primeru tako imenovane resne disfunkcije, ki bi ohromila delovanje državnih institucij. Za spremembo ustave mora predsednik po novem zakonu sklicati skupino strokovnjakov, ki svoje sklepe o primernosti ustavne spremembe nato predloži ustavodajni skupščini. Ta po zakonu nato glasuje in v primeru vsaj tripetinske podpore o ustavnih spremembah razpiše referendum. Ustava Demokratične republike Kongo trenutno določa, da števila in trajanja predsedniških mandatov ni mogoče spreminjati. Predsednik Tshisekedi je bil prvič izvoljen leta 2019, njegov drugi zaporedni in po veljavnem sistemu zadnji dovoljeni petletni mandat pa bi se moral izteči leta 2029.
Somalijska oborožena skupina Gibanje mudžahedinske mladine, znana kot Al Šabab, je v okrožju Mandera v bližini somalijsko-kenijske meje iz zasede napadla in ubila pet pripadnikov kenijske Specialne operativne skupine. Ta je sredi meseca vdrla v domnevni tabor Al Šababa v bližini meje in ubila enajst njihovih pripadnikov. Al Šabab nadzoruje območja južne in osrednje Somalije in se proti somalski vladi bori zadnji dve desetletji. Kenija s somalsko vlado v boju protu Al Šababu sodeluje od leta 2011, od takrat pa je skupina izvedla več čezmejnih napadov v Keniji.
Španska civilna garda, pomorska reševalna služba in Rdeči križ so sporočili, da so iz morja pri avtonomnem mestu Ceuta, severnoafriškem ozemlju Španije, v zadnjih dneh rešili 117 migrantov, ki so poskušali v Ceuto priplavati iz Maroka. Župan-predsednik avtonomnega mesta Juan Jesús Vivas je dejal, da je v tem tednu Ceuto po morju doseglo več kot 1500 migrantov, večinoma iz Maroka, nekateri pa tudi iz Alžirije. Špansko vrhovno sodišče je v začetku meseca razsodilo, da migrantov, ki prihajajo po morju, za razliko od tistih, ki mejo prečkajo po kopnem, ni zakonito takoj deportirati. Kljub temu je število prihodov migrantov v mesto v primerjavi z lanskim poletjem nižje.
Hrvaški kriminalisti so v Veliki Luki sredi spominskega koncerta ob obletnici smrti glasbenika Oliverja Dragojevića aretirali nekdanjega župana Splita in predsednika Hrvaške državljanske stranke Željka Keruma. Po informacijah časnika Slobodna Dalmacija je aretacija Keruma povezana s tako imenovano afero Konoba Pršut, gostilne v Kerumovi lasti. Keruma sumijo nezakonite gradnje in sporne legalizacije gostilne Pršut v kraju Kaštel Štafilić. Ob tem portal Telegram poroča, da je policija prijela tudi Kerumovega načaka Igorja Sapunjara in njegovega sodelavca Tomislava Režića. Policija še vedno išče predsednika Športne zveze Splita Andrijo Polića, ki je leta 2023 kot takratni strokovni sodelavec za prostorsko načrtovanje in gradnjo v Kaštelih podpisal legalizacijo Kerumove gostilne.
Dodaj komentar
Komentiraj