FiesOFF
Bostonsko okrožno sodišče in okrožno sodišče za severni Illinois sta zavrnili zagovornike pravic priseljencev – med drugim organizaciji Haitijski most in Nacionalna zaveza TPS – ki so želeli ohraniti oznako začasnega zaščitenega statusa pred deportacijo za migrante iz Južnega Sudana in Mjanmara. Program začasnega zaščitenega statusa oziroma TPS je namenjen migrantom, v katerih državah izvora potekajo oboroženi spopadi, naravne nesreče in druge izredne razmere. Migrante ščiti pred deportacijo in jim podeljuje dovoljenje za delo. Že junija je ameriško vrhovno sodišče sicer dovolilo Trumpovi vladi, da odstrani začasni status zaščite za migrante iz Sirije in s Haitija. Odločitev višjega sodišča je omejila možnost nižjih sodišč, da bi blokirala prizadevanja Trumpovega ministrstva za domovinsko varnost, da program popolnoma ukine. Zaradi odločitve sodnikov bo brez zaščite pred deportacijo in dovolilnic za delo ostalo 232 migrantov iz Južnega Sudana in čez štiri tisoč iz Mjanmara.
Namestnica generalnega sekretarja Varnostnega sveta Združenih narodov je predstavila ugotovitve organizacije glede varovanja izobraževanja v Sudanu. Zaradi državljanske vojne med paravojaškimi Silami za hitro posredovanje oziroma RSF in sudansko državno vojsko, ki se je začela pred več kot tremi leti, v Sudanu več kot osem milijonov šoloobveznih otrok ostaja brez izobrazbe. Združeni narodi so od leta 2024 dokumentirali več kot 67 napadov na šole in več kot 154 primerov uporabe šol za vojaške namene. Več kot polovica sudanskih učiteljev za svoje delo trenutno ne prejema plač. V državljanski vojni je bilo ubitih med 150 tisoč in 400 tisoč ljudi, 15 milijonov jih je notranje razseljenih.
Jemenska vojska je sporočila, da je jemensko uporniško gibanje Ansar Alah, znano kot Hutiji, dvakrat raketiralo pristaniško mesto Moka ob Rdečem morju. Pri tem je po navedbah vojske v napadu ubilo osemnajst ljudi ter jih ranilo čez 30. Jemenska vojska trdi, da je njihova zračna obramba prestregla in sestrelila enajst hutijevskih brezpilotnih letal, ki so sodelovala v napadu. Hutiji trdijo, da so napad izvedli kot odgovor na kopičenje vojakov in orožja Saudove Arabije vzdolž zahodne obale Jemna ter da so ciljali saudska skladišča orožja v mestu.
V pakistanskem Kašmirju poteka tretja in zadnja faza volitev v zakonodajno skupščino. Zaradi protestov poteka le v štirih od prvotno enajstih razpisanih volilnih okrajih. Volitve v preostalih sedmih okrajih so bile prestavljene, volilna komisija pa trdi, da bo datume glasovanja najavila v prihodnjih dneh. Proteste je organiziral Joint Awami Action Committee oziroma JAAC, ki zahteva ukinitev dvanajstih sedežev v regionalnem zakonodajnem telesu, ki so rezervirani za Kašmirce, razseljene po Pakistanu. V protestih od prve faze volitev je policija ubila 50 protestnikov. Junija je pakistanska vlada JAAC opredelila kot teroristično organizacijo in njeno delovanje prepovedala. Ob tem je mednarodnim medijem tudi prepovedala poročanje z območja.
Mladinsko gibanje Sóller in organizacija Manj turizma, več življenja sta na Majorki organizirala protest proti množičnemu turizmu, ki se ga je udeležilo do dva tisoč petsto ljudi. Protestniki so opozorili na vse višje cene najemnin, ki stalno rastejo zaradi namenitve nepremičnin za turistično potrošnjo. Poleg tega trdijo, da je na ulicah toliko turistov, da študentje in delavci težko pridejo do služb in univerz. Gre za že drugi protest proti množičnemu turizmu na Majorki v zadnjih dveh tednih. Konec julija se je na protestu zbralo čez deset tisoč ljudi.
Španska vlada je vzpostavila mejni nadzor za lete in ladijski promet iz Italije, ki bo predvidoma trajal do sedmega septembra. Italijani bodo za vstop v Španijo tako potrebovali potne liste, vizum in preverjanje nacionalnosti. Mejni nadzor je odgovor na reakcijo italijanske vlade na prihod več kot 72 tisoč migrantov v špansko enklavo Ceuta prejšnji teden. Italijanska vlada je po množičnem prihodu migrantov, ki jih je v enklavi sicer ostalo le nekaj tisoč, že prejšnji teden vzpostavila mejne kontrole za ljudi, ki v Italijo prihajajo iz Španije. Italijanski mejni nadzor za Španijo bo po napovedi premierke Giorgie Meloni trajal vsaj do petnajstega avgusta.
Estonska koalicija je izgubila parlamentarno večino, potem ko je Kalev Stoicescu izstopil iz stranke Estonija 200, Meelis Kiili pa iz Reformne stranke. Vlada premierja Kristena Michala ima tako le še 50 poslancev v 101-članskem parlamentu. Stoicescu je predsedoval parlamentarnemu Odboru za nacionalno obrambo, Kiili pa je bil njegov član. V odboru sta oba podpirala reforme civilne in obrambne zakonodaje, ki sta jim nasprotovali ministrstvi za obrambo in pravosodje. Michal na premierskem stolčku sedi od leta 2024, naslednje parlamentarne volitve pa Estonijo čakajo naslednje leto.
Vladajoča stranka Tisza madžarskega premierja Pétra Magyarja je za naslednjega predsednika države nominirala nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Andrása Bako. Bako, ki je pred izvolitvijo na čelo vrhovnega sodišča delal kot sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, je vlada Orbánovega Fidesza leta 2011 odstavila s položaja. Parlament bo o njegovi kandidaturi glasoval prihodnji torek. Magyarjeva stranka, ki je spomladi zmagala na splošnih volitvah in končala 16-letno vladavino Viktorja Orbána, ima v parlamentu dvotretjinsko večino, tako da je dokončna Bakova izvolitev le formalnost. Nekdanji predsednik Tamás Sulyok je prejšnji mesec podpisal amandma k ustavi, ki je vključeval njegovo lastno odstavitev. Magyar je prejšnji mesec h kandidaturi sicer povabil madžarsko šahovsko velemojstrico Judit Polgár. Ta je nominacijo zavrnila, češ da bi bilo delo preveč stresno.
Izrael je začel gradnjo kontejnerskega naselja, imenovanega Zelena Rafa, v vzhodnem delu Rafe v Gazi, v bližini enostransko vsiljene »rumene črte«. Pilotski projekt sicer financirajo Združeni arabski emirati, izgradnjo bodo nadzorovali izraelski vojaki, delo pa bodo opravljali Palestinci. Po informacijah okupacijskih oblasti bo končni projekt namenjen začasnemu bivanju brez prisotnosti Hamasa.
Piranski občinski svet je na dopisni seji soglasno razveljavil julijski sklep, s katerim je potrdil prodajo sedmih zemljišč v lasti občine v Fiesi. Občinski svetnik Davorin Petaros in Civilna iniciativa Piran sta po potrditvi o prodaji sprožila pobudo za referendum ter zbrala čez tisoč podpisov občanov. V civilni inciativi opozarjajo, da mora občinski svet zdaj županu naložiti proučitev alternativnih namenskih dejavnosti in tako dolgoročno opredeliti namembnost parcel.
Dodaj komentar
Komentiraj