Čad OFFstopa iz ICC
Vojaška vlada severnoafriške države Čad je napovedala, da bo država začela enoletni postopek izstopa iz Mednarodnega kazenskega sodišča, krajše ICC. Kot razlog za izstop je čadska vlada navedla »omejeno« učinkovitost sodišča in prekomerno osredotočanje na afriške države. Od začetka svojega delovanja je sodišče sprožilo trinajst preiskav, od katerih se jih devet nanaša na afriške države. Čad z zapuščanjem ICC sledi sosednjim sahelskim državam Burkini Faso, Maliju in Nigru, ki so svoj izstop iz institucije napovedale septembra lani. Države, povezane v Zvezo sahelskih držav, so mednarodnemu kazenskemu sodišču izstopno izjavo uradno podale konec junija, in sicer zaradi »selektivne pravičnosti«. O svoji nameri o izstopu iz ICC je Združene narode prejšnji teden obvestila tudi Venezuela. Skupščina držav podpisnic rimskega statuta je v petek zaradi obtožb spolnega nadlegovanja s položaja razrešila Karima Khana, ki je razpisal mednarodno tiralico proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju.
V kongovsekm mestu Bunia se že tretji dan nadaljuje stavka zdravstvenih delavcev centra za zdravljenje ebole. Od začetka epidemije 15. maja delavci namreč niso prejeli plač in bonusov, poleg tega pa pri delu nimajo na voljo primerne opreme. Več sto zdravstvenih delavcev je pred zdravstvenim centrom protestiralo tudi včeraj in v nedeljo. Od začetka epidemije se je v Demokratični republiki Kongo z ebolo okužilo skoraj tri tisoč ljudi, več kot tisoč tristo pa jih je umrlo. Svetovna zdravstvena organizacija je potrdila, da trenutni izbruh povzroča virusna bolezen bundibugyo, redka vrsta ebole, za katero ni odobrenih zdravil ali cepiv. V Demokratični republiki Kongo in Ugandi je bilo do sedaj več kot 20 epidemij ebole, to pa je tretji pojav vrste bundibugyo.
Haitijski volilni svet je razpisal predsedniške volitve, ki bodo v primeru izvedbe prve od leta 2016. Prvi krog je svet razpisal za 13. december, morebitni drugi pa za 21. februar. Poleg tega bodo državljani decembra glasovali tudi o spremembah ustave in izvolili lokalne predstavnike. Svet je volitve sicer razpisal že za letošnji avgust, a so bile te zaradi spopadov lokalnih tolp najprej odpovedane, zdaj pa prestavljene. Zadnjega haitijskega predsednika Jovenela Moïsa je leta 2021 ubil neidentificirani atentator. Vlade organizacijo volitev sicer obljubljajo že zadnjih pet let, kot razlog za neizvedbo volitev pa so vladajoče stranke navajale nasilje oboroženih tolp. V oboroženih spopadih tolp je od leta 2022 po podatkih Združenih narodov umrlo do šestnajst tisoč ljudi, milijon in pol ljudi je akutno razseljenih, polovica dvanajstmilijonske populacije pa je akutno lačna.
Malezijska policija je pridržala sto deset muslimanskih Rohingov, ki so se zbrali pred pisarno Visokega komisarja Združenih narodov za begunce v prestolnici Kuala Lumpur, da bi prosili za azil. Prosilci za azil so v Kuala Lumpur odpotovali po tem, ko so jih lokalni prebivalci v severni zvezni državi Penang v nedeljo pregnali z njihovih domov. Prejšnji mesec je več kot pol milijona ljudi na spletni strani Change.org podpisalo peticijo, ki je pozivala k odstranitvi skupine Rohingov iz Malezije. Število prošenj Rohingov za azil v Maleziji narašča od leta 2017, saj je 740 tisoč pripadnikov skupine mjanmarska vojska prisilila, da so se izselili v Bangladeš. Prejšnji teden je Malezija agenciji Združenih narodov za begunce naročila, naj začasno ustavi registracije novih rohinških beguncev v državi, saj je Malezija začela uporabljati lasten sistem za sprejemanje prosilcev za azil. Gre za biometrični identifikacijski sistem, ki ga je Malezija začela uporabljati januarja letos. V okviru programa vlada zbira podatke o beguncih, preverja njihovo identiteto in določa njihov status.
Mednarodni komite rdečega križa je v mesto Han Junis v Gazi prepeljal šestdeset Palestincev, ki jih je Izrael zaprl in preiskoval kot »nezakonite borce«. Moški so bili izpuščeni po tem, ko se je po dolgih zaslišanjih izraelski okupator odločil, da ne predstavljajo tveganja za javno varnost. Šestdeset izpuščenih moških, od katerih je bila večina prepeljana v bolnišnico, je bilo zaprtih v izraelskih zaporih Ofer, Negev in Sde Teiman. Agencije združenih narodov so v vseh treh zaporih večkrat dokumenitrale sistematično mučenje Palestincev, ki je vključevalo pretepanje, zdravstveno zanemarjanje, spolno nasilje, odvzemanje hrane in umore. Mučilnica Sde Teiman je med drugim znana po uporabljanju psov za posilstva. V izraelskih zaporih se še vedno nahaja čez devet tisoč šesto Palestincev, med katerimi so tudi otroci. Na Zahodnem bregu je po naseljenskem terorju nad Palestinci izraelska vojska prevzela štafeto in izvedla racije v dvajsetih krajih ter napadla objekt Združenih narodov. V centru za poklicno usposabljanje, ki ga vodi agencija Združenih narodov za palestinske begunce UNRWA in v begunskem taborišču Kalandija je vojska proti zaposlenim in prebivalcem uporabila solzivec in pridržala več ljudi.
Avstrijska vlada je sprejela predlog podaljšanja služenja vojaškega roka s šestih na devet mesecev, da bi se, kot navaja, »varnostno prilagodila okolju, ki ga je spremenila vojna v Ukrajini«. Predlog vojaško služenje podaljšuje z dodatnim trimesečnim usposabljanjem, ki bi ga moral obveznik opraviti v desetih letih po prvotnem polletnem služenju. Vlada bi v sklopu načrta podaljšala tudi civilno služenje, in sicer z devetih na enajst mesecev. Avstrijski moški imajo trenutno izbiro med služenjem vojaškega roka in devetmesečno civilno službo, v kateri običajno delajo v reševalnih službah in domovih za ostarele. Zakon za sprejetje potrebuje dvotretjinsko večino v parlamentu, za kar vlada potrebuje podporo opozicijskih Zelenih ali desnih Svobodnjakov.
Kulturna ministrica Ignacija Fridl Jarc je zaustavila javna poziva za sofinanciranje stroškov plač novinarskih delovnih mest in sklenitve letnih digitalnih naročnin. Na javni poziv za sofinanciranje stroškov plač v letih 2026 in 2027 je prispelo trinajst vlog, a ministrstvo odločb ni izdalo. Na podlagi zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo lahko minister postopek javnega poziva ustavi do izdaje odločb. Enako velja za poziv za sofinanciranje letnih digitalnih naročnin, za katerega je na ministrstvo prispelo šest vlog. Da bo poziva zaustavila, je ministrica sicer napovedala v javni izjavi devetega julija, pri tem pa se je sklicevala na »spremenjeno finančno situacijo« na ministrstvu.
Poslanska skupina Gibanja Svoboda je vložila predlog zakona, ki bi mladim namenil dvesto evrov podpore za dostop do kulturnih dobrin. Tako imenovani kulturni boni bi po zakonu pripadli mladim ob dopolnjenem šestnajstem letu, porabili pa bi jih lahko do enaindvajsetega leta. Bon bi mladi lahko porabili za slovenske knjige, ogled filma v kinematografu, vključenem v Art kino mrežo Slovenije, za obisk slovenskih muzejev, galerij, gledališč in koncertov.
Opozicijske stranke Svoboda, Socialdemokrati in Levica so vložile predlog za razrešitev Zorana Stevanovića s položaja predsednika državnega zbora. Opozicija Stevanoviću očita kršenje ustavnega reda, s čimer meri na dvakrat zapored zavrnjen dnevni red izrednih sej državnega zbora, ki ga je koaliciji pomagala izglasovati tudi stranka Resni.ca. Stevanovićeve kršitve je na novinarski konferenci ob vložitvi predloga komentiral poslanec Svobode Borut Sajovic.
Poleg tega stranke Stevanovićev odstop zahtevajo tudi zaradi poslanca Resni.ce Borisa Mijiča, od prejšnjega tedna nekdanjega lastnika podjetja Progros, ki več svojim delavcem ni izplačevalo plač. Mijič je nekdanjim delavcem in finančni upravi dolžan čez deset tisoč evrov. Za razrešitev predsednika državnega zbora je sicer na tajnem glasovanju potrebnih 46 glasov.
Dodaj komentar
Komentiraj