Zokijev parkirninski apartheid
♫ Čez Šuštarski most, čez Šuštarski most, levo na Mestni trg, desno na Stari trg, po parkirišče, po mladost, čez Šuštarski most! ♫
Prebivalci prestolnice so se po štepanjskem nasilju nad parkomati v Štepanjskem naselju naposled zbudili v referendumsko nedeljsko jutro in šli na volišča izpolnit svojo državljansko pravico in dolžnost ter utelesit svoje sanje o svetlejši ljubljanski prihodnosti. No ja, vsaj tistih pet, ki so dejansko šli.
V nedeljo so stalni prebivalci in prebivalke Mestne občine Ljubljana na naknadnem občinskem referendumu odločali o dopolnitvah Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana. Ta bi na novo uredila parkiranje v ljubljanskih soseskah z uvedbo plačljivega parkiranja in dovolilnic za stanovalce. Mestni svet je odlok na pobudo župana Zorana Jankovića umaknil na seji prvega julija, ko je Civilna iniciativa za Ljubljano, krajše CILJ, vložila 14 tisoč zbranih podpisov za referendum proti odloku. Hkrati je vseeno razpisal referendum, če so se že v iniciativi potrudili za te podpise. Janković se je tako lahko ponorčeval, da bodo Ljubljančani glasovali o odloku, ki ne obstaja. V iniciativi so nato pridobili pravno mnenje, da odlok še vedno velja, ker je bil umaknjen postopkovno nepravilno. Pred referendumom so se na ustavnem sodišču pritožili še, da je bil umik nezakonit in neustaven. Poleg pravnega argumenta nujnosti referenduma, ker župan zavaja in odlok v resnici ostaja v veljavi, so v iniciativi vztrajali pri izvedbi referenduma tudi zato, da bi na njem izrekli nezaupnico županu Jankoviću.
Zaradi skromne udeležbe do župana nezaupljivim Ljubljančanom ni uspelo doseči 20-odstotnega kvoruma in tako zavrniti spornega parkirnega odloka, kljub 94 odstotkom glasov proti. Predstavnik CILJ-a Klemen Fajs je po referendumu potolažil najprej sebe, nato pa še druge, da neuspeh ne pomeni konca zgodbe, ampak je šele začetek prebujanja Ljubljane. Prepričal se je, da so z okrog 40 tisoč glasovi proti županovemu odloku, čeprav to ne predstavlja niti petine volilnih upravičencev, dejansko uspeli izreči jasno nezaupnico županu. Dodal je še, da rumeni karton v predvolilni kampanji, imenovani Pokažimo županu rumeni karton, nikoli ni pomenil le enega referenduma. Zgleda, da je pozabil, da tako kot na nogometnem igrišču tudi na Jankovićevem dvorišču ne rumeni ne rdeči karton nima posebne teže. Še pojasnilo za vse nogometne nenavdušence: ameriški predsednik Donald Trump je s telefonskim klicem šefu Fife Gianniju Infantinu dosegel preklic rdečega kartona za ameriškega nogometaša Folarina Baloguna. V stranki Levica se mnenju o nezaupnici županu Jankoviću pridružujejo, čeprav izkazan entuziazem volivcev za boj proti šerifu županskega prestola ni prav močno zamajal in lokalnemu Trumpu ne bo treba poizvedovati za kontakt lokalnega Infantina.
Med možnimi razlogi za slabo udeležbo na občinskem glasovanju o nezaupnici je čas počitnic, pa morda tudi nejasen status odloka. Zakaj bi glasoval o morda že itak umaknjenem odloku, ko pa klic morja tako glasno odmeva skozi valove vročine? Že tako kratek razpon pozornosti Ljubljančanov je Mestni občini Ljubljana z novo obljubo, navidezno ugoditvijo zahtevi po izboljšanju javnega prometa, uspelo preusmeriti stran od referenduma. V sklopu vizije razvoja prestolnice Supermesto 2045 so namreč napovedali baterijski tramvaj s kratico BRT. BRT, ki je tramvaju v najboljšem primeru le bratranec, sploh ne bo vozil po tirnicah, ampak bo uporabljal rumene pasove, po katerih bodo vozili tudi drugi avtobusi javnega potniškega prometa. V najslabšem primeru gre za izkoriščanje nostalgičnega imena za promocijo novega avtobusnega sistema, ki glavnih infrastrukturnih prednosti pravega tramvaja sploh ne bo imel. Prav tako, kot opozarja neformalno združenje Koalicija za trajnostno prometno politiko, ne bo rešil glavnih prometnih problemov prestolnice.
Odziv Ljubljančanov na vsiljevanje parkirnin je bil sprva buren in za antišerifovsko odporniško gibanje spodbuden. V Štepanjskem naselju so stanovalci razstrelili tri parkomate, preden je odlok sploh stopil v veljavo in je občina začela parkirnine zaračunavati. Jankovića in občino so Štepanjci tudi tožili, pri čemer pa ne moremo spregledati socialnih razlik, ki jih razkriva sam temelj tožbe. Najemnik se pravnega orodja tožbe zaradi vznemirjanja zasebne lastnine ne more posluževati. Tudi volilne pravice najemniki, ki imajo v Ljubljani urejeno le začasno prebivališče, med njimi študenti in delavci, nimajo. V prihodnosti bomo verjetno lahko med izključene po zakonskem odvzemu lokalne volilne pravice prišteli še tuje državljane s stalnim prebivališčem. Lastniku stanovanja, ki lahko plačevanje parkirnine enostavno naprti najemniku, je pa za razplet zgodbe vseeno.
Da ne gre le za boj ljudstva proti oblasti, ampak tudi za nasprotja med samimi Ljubljančani, kažejo tudi glasovi na referendumu. Med tistimi, ki so na referendum prišli, je bil najvišji odstotek nasprotnikov odloka v volilnih enotah Moste, Črnuče, Šiška, Polje in Šentvid, kjer se je delež gibal med okoli 97 in 99 odstotkov. Nezanemarljiv delež podpore pa so odloku namenili v Trnovem, in sicer več kot 27 odstotkov, ter v Centru s približno 18 odstotki, kjer so po treh mesecih, odkar zaradi prenov velja popolna zapora avtocestnega priključka Ljubljana Center, glavni izvoz za Trnovo, očitno pozabili, kaj avto sploh je.
Kratica LPP bo torej še naprej pomenila Lepo Pejd’ Peš, čeprav tudi to od 15. maja naprej odsvetujem, ker vas bo zbil prav LPP-jev avtobus.
Dodaj komentar
Komentiraj