Ne možemo!
Zakonodajni, posvetovalni in občinski referendumi, afera poslanca Resni.ce Borisa Mijića ter odločitev Ministrstva za kulturo, da zamrzne izplačevanje sredstev – slovenska desnica si je pred parlamentarnimi počitnicami dala duška. A dolgčas ni niti kvazi levemu polu, ki je zadnje priložnosti za bevskanje proti koaliciji, kot je to že v navadi, raje izkoristil za medsebojno kreganje. Stranka Vesna je pretekli teden Levici poslala zahtevo za umik omembe Vesne v imenu poslanske skupine v državnem zboru, rekoč, da predstavniki zelene stranke niso zares vključeni v delovanje in odločanje poslanske skupine. Levica se je na zahtevo partnerke odzvala, da s tem nimajo težav ter da bodo težavo uredili, kot so se izrazili, v najkrajšem možnem času. Seveda pri tem niso pozabili navesti, da sicer spoštujejo in izvršujejo sporazum, ki so ga s stranko Vesna sklenili v času pred zadnjimi državnozborskimi volitvami.
Levica in Vesna sta svoje združevanje uradno zapečatili lansko poletje, ko sta v sredini junija 2025 podpisali predvolilni sporazum, ki je napovedoval skupni nastop strank na naslednjih parlamentarnih volitvah. Da si je Vesna želela sodelovanja z večjo stranko, ki ima več zlasti političnega kapitala, je bilo pričakovano. Zelena stranka je namreč po razhodu z evropskim poslancem Vladimirjem Prebiličem pred državnozborskimi volitvami krvavo potrebovala način, s katerim bi postala prepoznavna v amorfni gmoti političnih formacij, ki so se s približevanjem volitev ustanavljale kot po tekočem traku.
Da sta se Levica in Vesna odločili za združitev, čeprav v marsikateri točki programa nista kompatibilni, ni bilo tako presenetljivo. Levica je namreč tekom prejšnjega mandata pokazala, da nima nikakršnih težav z odmikom od obljub, ki jih je dala svojim volivcem. Poleg tega je bilo jasno, da Vesna ne bo služila kot nekakšen korektiv znotraj skupne liste, niti v smislu tako imenovanih zelenih politik. V času predvolilne kampanje je bil edin indikator skupne liste Vesnin logotip na kvazi skupnih plakatih, ki so bili včasih pač zelene barve. Občasno so sokoordinatorja Vesne Uroša Macerla poslali na kakšno soočenje – ne zato, da bi ustvarili vtis o skupni listi, temveč da bi Luka Mesec lahko zadihal pred naslednjim nastopom.
Na prvi pogled se nam torej ni zastavljalo vprašanje, ali sta stranki programsko kompatibilni, temveč zakaj bi Levico takšno združevanje pred parlamentarnimi volitvami sploh zanimalo. Po parlamentarnih volitvah leta 2022, ko je koalicijo KUL gladko prekosilo novonastalo Gibanje Svoboda, in štiriletnemu capljanju za stranko Roberta Goloba, se je zdelo, da se Levica raje predstavlja kot pomočnica Svobode. Zakaj bi se torej stranka ponovno poslužila povezovanja oziroma združevanja, kot se ga je v svojih predparlamentarnih časih? Združevanje z Vesno je sicer drugačno od tistega leta 2017, ko sta se Iniciativa za demokratični socializem in Stranka za trajnostni razvoj Slovenije, krajše TRS, povezali v Združeno Levico. Izkupiček je bil kljub temu podoben, saj je nova formacija TRS prežvečila in izpljunila. Če je šlo leta 2017 za združitev dveh manjših, v parlamentarni politiki praktično nepoznanih akterjev, je bila tokrat dinamika moči drugačna. Levica, ki si je pred letom 2022 nismo mogli predstavljati v koalicijskih vrstah, kaj šele v liberalni vladi, kjer izvršuje vse ukaze svoje koalicijske gospodarice, je zdaj postala polnopravna članica omizja levosredinskih strank. Tega pa nikakor ne moremo trditi za Vesno, katere edina uspešna politična epizoda – evropske volitve – se je končala klavrno.
Levico z leve strani pestijo očitki, da se je stranka popolnoma odmaknila od svojih programskih izhodišč, medtem ko jo desne stranke razumejo kot ekstremistično skrajno levo stranko. Združevanje z Vesno v očeh ne enih ne drugih ni popravilo ali kakorkoli doprineslo k političnim usmeritvam Levice. Prav tako si Levica z oblikovanjem skupne liste ni zagotovila dodatnega kadra, prepoznavnih obrazov ali širše volilne baze. Res je na tokratnih državnozborskih volitvah osvojila slabih 12 tisoč glasov več kot pred štirimi leti, a to je praktično nemogoče označiti kot Vesnin doprinos. O tem priča tudi dejstvo, da je vseh pet poslancev skupne liste, ki so se uvrstili v parlament, iz vrst Levice in ne Vesne.
Kar pa si je Levica zagotovila z združitvijo, so finančna sredstva. Ta seveda nikakor niso zanemarljiva. Vesna si je namreč po parlamentarnih volitvah leta 2022 zagotovila financiranje v višini 68 tisoč evrov letno, torej skupno 272 tisoč do parlamentarnih volitev letošnjega marca. Stranki sta za kampanjo skupne liste namenili okrog 200 tisoč evrov, kar je slabih 70 tisoč evrov več, kot jih je leta 2022 namenila Levica. Doprinos posamezne strani ni znan, vendar sta h kampanji prispevali obe.
Pripojitev strank njihovim večjim kolegicam sicer ni inovacija Levice in Vesne. Tega se je pred marčevskimi volitvami poslužila tudi stranka Demokrati Anžeta Logarja. Slednja si je pripojila politično mrtvo stranko Konkretno, sicer naslednico Stranke modernega centra, s čimer si je odpadnik SDS-a zagotovil okrog 170 tisoč evrov. Bistvena razlika med strankama Konkretno in Vesna je, da je prvo omenjena tako ali drugače mrtva, medtem ko pripojenka k Levici še vedno brca. A po pripojitvi zvoniti je prepozno, saj ne glede na to, koliko si vložil v kampanjo ob združitvi, tvoj izkupiček očitno določa volilni rezultat. Luka Mesec je tako dejal, da je Vesna dobila tretjino okrajev in da jim bodo v skladu s pogodbo odstopili tretjino sredstev, torej približno 10 tisoč evrov na mesec.
Lahko bi razpredali o tem, kako je Levica izkoristila Vesno in se finančno opolnomočila na račun manjše stranke, a ta rezultat je konec koncev preroško v našem etru napovedala že nekdanja poslanka Levice Violeta Tomić. Bolj zanimivi sta naivnost Vesne, ki je verjela v enakovreden položaj znotraj skupne liste, in njena netaktična naravnanost. Vesna namreč kljub temu, da se leta 2022 ni uvrstila v parlament, ni predvidela scenarija, v katerem tudi po letošnjih volitvah ostane brez poslancev. Prav tako očitno ni predvidela scenarija, v katerem skupna lista ne bo del vlade in bo Vesna od korita oddaljena še bolj kot Levica. Če se je Levica z Vesno želela povezati predvsem iz finančnega vidika, bi morala Vesna prepoznati, da je z združitvijo pridobila prepoznavnost, ki jim bo koristila predvsem v kontekstu prihajajočih lokalnih in časovno oddaljenih evropskih volitev. S tem je, čeprav morda posredno, dobila sedež za mizo večjih strank.
Zelena stranka je zahtevo po umiku imena stranke iz imena poslanske skupine poslala po predstavitvi kandidature Luke Mesca za župana Ljubljane. Na slednji ni bilo predstavnikov Vesne, saj gre, kot so kasneje pojasnili, za samostojno kandidaturo stranke Levica. O tem nedvomno priča že dejstvo, da je kandidat za župana najvidnejši obraz stranke Levica. Če je Vesna pričakovala, da bo Levica razmislila ali celo podprla kandidata, ki ne prihaja iz njenih vrst, je preprosto naivna. Vladimir Prebilič se je od Vesne odmaknil zaradi lastne arogance, ko je računal, da bo lahko sestavljal vlado s Prerodom, tokrat pa se je zaradi arogance druge strani umaknila Vesna.
Vesnini prepoznavnost in uspešnost sta v celoti odvisni od njenega povezovanja z drugimi politiki in strankami. Stranka ima, glede na svoje delovanje, financ na pretek, nima pa obraza. Na lokalnih volitvah leta 2022 je Vesna v župansko tekmo kot svojo kandidatko poslala Jasminko Dedić, ki je zdaj pobegnila h Kordiševim socialistom. Tako sta edini prepoznavni imeni stranke sokoordinatorja Urša Zgojznik in Uroš Macerl, ki nimata stalnega prebivališča v Ljubljani in tako tudi ne ustrezata pogojem za kandidaturo. Namesto kujanja, zakaj županski kandidat ni bil usklajen z njimi, bi morala Vesna od Levice izpogajati čim večje število svojih imen na svetniški listi ter se z njimi vključiti v kampanjo za ljubljanski občinski referendum o parkirnemu odloku. A tudi to so praktično v celoti prepustili Levici.
Če je bilo že nekaj časa jasno, da so napovedi Mesca o dokončni združitvi strank utopične, se je zdelo, da bo Vesna ostala podaljšek Levice vsaj toliko, da se bo okoristila za mesto ali dve v ljubljanskem mestnem svetu, ki si ju bo s svojim mankom prepoznavnosti zdaj le stežka zagotovila.
Dodaj komentar
Komentiraj