Spomnimo, pred dobrim letom je umrl Boštjan Leskovšek, polifoni umetnik, najbrž najbolj znan kot zvočni, nojzerski avantgardist, in ena od ključnih osebnosti naše institucionalne tovarišice Cirkulacije 2. Prejšnji teden je slednja točno eno leto po njegovi smrti organizirala Leskovšku posvečen festival After Noise is Noise, naslovljen po eni od njegovih umetnin. Poleg številnih bolj ali manj brutalnih nojzerskih performansov so se posvetili tudi njegovemu spominu in podelili nekaj častnih nagrad. Vse to prinaša blago vest – ljudje odpadamo, umetnost vztraja. Med Leskovškovimi stvaritvami pa je tudi knjiga poezije Drža Va, izdana v samozaložbi leta 2006, ki smo jo pridobili prav na omenjenem festivalu.

*

z barvo vaših kozlov

belih od pen besa, se zliva iz gobca v gobec

renčanje otopelega strahu.

trese vas energija kilovoltov uma.

razbija, razdira, polni, uničuje, krepi sveža moč bojev.

za svoje se borimo, zase stojimo pred krdeli enoumja.

naša, naša je električna puščava.

tja, prestrašeni psi, se naelektrimo vsak s svojim nabojem.

na beton čez neonske robove nas meče turbina.

s tisočinko pretoka pokajo države po šivih.

in vlade padajo in oblast onemi, ko se z vrhov pesmi

predrami laser moči.

žila se veča, utrip narašča, iz trenutka v trenutek nas je več.

smo vodikova bomba, ki se preliva in zliva in žari in žari

v infra rdeči po telefonskih žicah in med sateliti.

vse žari, žari.

iz tvojega srca pesnika letijo rakete na velika mesta.

sežiga se nebo, črna zastava anarhije se dviga na robovih obzorja.

pred njo nabijam vsakega posamič, direktno med oči,

aluminijasto letalo, da mu znotraj rentgen preseva nevrone

v čisto strelo sovraštva.

vse žari, vse žari iz motorja pesmi.