At the Gates: Ghost of a Future Dead
Century Media, 2026
At the Gates, eden najvplivnejših švedskih melodičnih death metal bendov, je aprila letos izdal sedmi studijski album, naslovljen The Ghost of a Future Dead. Album predstavlja vrnitev h koreninam, ki sta jih utrdila albuma Terminal Spirit Disease in legendarni Slaughter of the Soul, hkrati pa predstavlja labodji spev vokalista Tomasa »Tompe« Lindberga, ki je preminil lanskega septembra.
The Ghost of a Future Dead je 42 minut dolga plošča, ki združuje prvine melodičnega death metala, klasičnega skandinavskega death metala, pa tudi klasičnega in modernega thrash metala. Je predvsem hitra in udarna plošča, ki temelji na agresivnem, tudi hitrem bobnanju in zelo dobrih kitarskih rifih, prepletenih z mračnimi in melanholičnimi melodijami in solažami. V tem pogledu album res spominja na omenjena albuma iz bendovega prvega obdobja, prav tako pa spominja tudi na vrnitveni album At War with Reality, ki so ga At the Gates izdali po ponovni združitvi.
Na aktualni plošči se v bendu ponovno izkaže kitarist povratnik, Anders Björler, brat dvojček basista Jonasa Björlerja. Njegov doprinos se kaže v bolj klasičnih melo-thrash rifih, medtem ko je pridih progresije, ki ga je na prejšnjih albumih To Drink from the Night Itself in Nightmare of Being ustvarjal kitarist Jonas Stålhammar, zreduciran skoraj na ničlo, z redko izjemo, inštrumentalno skladbo Förgängligheten. Skladbe so večinoma enostavnejše in neposredne, čeprav še vedno zvočno, predvsem melodično bogate, so pa vsekakor tudi agresivne.
Že otvoritvena Fever Mask kaže, da je bend odločno usmerjen v streljanje iz vseh topov naenkrat, a ga to ne vrže s tira. V tem oziru tudi naslednji komad The Dissonant Void sledi hitro in agresivno, šele tretja skladba Det Oerhörda pa tempo po strašljivem intru nekoliko upočasni. Bobnar Adrian Erlandsson podobno kot v preteklosti tudi na aktualni plošči pokaže, da zna služiti pesmi, in na pravih mestih uporablja hitrost in moč, na drugih mestih pa si dovoli veliko več gruva. Nekoliko moderneje švedsko zveni skladba In Dark Distortion, ki bi z drugačnim vokalom bolj ustrezala kakšnim In Flames, močno pa udarita predvsem Of Interstellar Death, ki spominja na hite z albuma Slaughter of the Soul, in sklepni komad Black Hole Emission, ki pretresljivo zaključi za At the Gates pomembno poglavje.
To poglavje je bilo zaključeno že septembra lani, ko je Tompa Lindberg izgubil bitko z rakom. Čustvena vrednost albuma The Ghost of a Future Dead je seveda neizmerljiva, raje predstavlja zadnji glasbeni izdelek človeka, čigar vokal oziroma krik je zaznamoval célo sceno in generacijo bendov. Hkrati boleče in hkrati občudovanja vredno je dejstvo, da na albumu slišimo vokal, ki ga je Tompa posnel tik pred operacijo, torej, ko se je že boril z redko, a zelo agresivno vrsto raka. Še toliko bolj pa pretrese podatek, da so bili to vokali, namenjeni predvsem demom, a druge priložnosti Tompa ni več dobil. Toda ali to pomeni, da je vokal na tem albumu šibek? Vsekakor ne. Tompovi kriki so močni, odločni in suvereni, vsaka izgovorjena beseda stoji na mestu. Besedila je odpel, kot bi bilo zadnjič, čeprav se tega takrat verjetno še ni zavedal.
Album The Ghost of a Future Dead predstavlja konec obdobja benda, čeprav glasbeniki zaenkrat še niso zatrdili, da se je sklenilo tudi njihovo delovanje. Vsekakor je zanje več kot vredno biti in ostati v kroni zapuščine Tomasa »Tompe« Lindberga. Da so At the Gates še kot celota in tudi tokrat dali vse od sebe, pa preverite sami.
Dodaj komentar
Komentiraj