O prostem siliciju
Osrednja tema je poročilo s Free silicon konference, ki se je prejšnji teden, med 6. in 8. julijem, na pobudo prof dr. Árpáda Bűrmna, odvila na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.
Dogodki - domači
- Torek, 28. julij, ob 18h v hekerspejsu LeftClick na Placu - Kompotov tehno-politični bralni krožek - beremo Ukinimo silicijevo dolino izpod peresa Wendy Liu.
- Ponedeljek, 3. avgust ob 19h v sejni sobi CTK - osmo letošnje Emacs.si srečanje
- Oktobra se bo odvil drugi MOSS, mikro/mini/... open source symposium. Če se želite priključiti organizacijskemu odboru, vas vabimo, da se prijavite na MOSS kompotovo mailing listo. Najdete jo na seznamu dopisnih seznamov na liste.kompot.si.
- Kiberpipina spletkarjenja se dogovarjajo za termine poletnih srečanj (glasujte).
- Naslednji tehno klistir bo 20. avgusta in bo 100. po vrsti, zato vas pred oddajo, ob petih, če bo lepo vreme, vabimo na torto na travnik pred Radijem Študent, torej pred blokom XIV. v študentskem naselju v Rožni dolini. Prinesite si kakšno pijačko s sabo.
- naslednje srečanje skupnosti živega kodiranja toplap.si bo morda 19. avgusta; če ga želiš uloviti, spremljaj toplap.si, kjer natančen datum še objavljen
Dogodki - tuji
- 1. - 6. september v Crunchlab, San Donà di Piave, Benetke, v Italiji se odvija End Summer Camp, srečanje vseh, ki jih zanima hekanje, prosta programska oprema in DIY, je pa primarno v italjanščini. https://endsummer.camp/
- 18. - 20. september v Novem Sadu, pa se odvija BalCCon2k26, ki ga je naša ekipa že večkrat obiskala in obisk priporočamo naprej. Verjetno se bo na Linux Slovenija matrixu dogovarjalo za delitev stroškov obiska, tako da malo poglejte tja, če ste zinteresirani za potovanje v Novi Sad.
Novice
Sodišče Evropske unije je dokončno potrdilo 4-milijardno kazen Googlu zaradi zlorabe monopolnega položaja zaradi prednaloženih Googlovih aplikacij na Adroid napravah. Štiri milijarde evrov za Google - ki Applu vsako leto plača 18 milijard, da je njihov privzeti iskalnik, sicer ni veliko, vendar je sodba precedenčna. Oškodovana podjetja v EU lahko na njeni podlagi od Googla zahtevajo tudi dodatne odškodnine.
EU je uradno preiskavo odprla že leta 2015. Ugotovili so tri oblike protikonkurenčnega ravnanja, povezane s pogoji, ki so jih morali sprejeti proizvajalci naprav Android, če so želeli uporabljati Googlov ekosistem:
- 1. Vsak proizvajalec, ki je želel dostop do trgovine z aplikacijami Android, je moral namestiti tudi iskalnik Google Search in brskalnik Chrome ter ju nastaviti kot privzeti možnosti. Na nekaterih napravah ju uporabnik sploh ni mogel odstraniti.
- 2. Google je proizvajalcem in mobilnim operaterjem plačeval delež prihodkov, če so na svoje naprave ekskluzivno nameščali Googlov iskalnik. S tem so skoraj popolnoma izrinili konkurenco na področju spletnega iskanja.
- 3. Proizvajalci, ki so sprejeli prvi dve zahtevi, po pogodbi z Googlom niso smeli prodajati različic svojih naprav, ki jih Google ni odobril – torej drugih Androidovih forkov brez Googlovih storitev (kot je to naprimer Lineage OS ali GrapheneOS)
Ta trojni mehanizem za utrjevanje Googlove prevlade na napravah Android in onemogočanje poštenega dostopa konkurence do uporabnikov je Evropska komisija, Splošno sodišče EU in sedaj še Sodišče Evropske unije označili za nezakonito monopolno ravnanje.
Ena bolj zanimivih ugotovitev sodbe se nanaša na tako imenovani status quo bias. Gre za dobro raziskan psihološki pojav, po katerem je psihološki strošek prehoda s privzete možnosti na alternativo sistematično višji od stroška, da uporabnik ostane pri privzeti izbiri. V tem primeru je sodišče ugotovilo da je Google utrjeval svoj monopolni položaj z prednaloženimi aplikacijami na Android napravah, s tem pa je pomembo vplival na vedenje uporabnikov - saj je psihološka cena prehoda na drug brskalnik ali iskalnik za večino previsoka.
Sodišče je zavrnilo Googlov protiargument, da so lahko uporabniki kadar koli izbrali drug privzeti iskalnik ali brskalnik, dejstvo, da tega večina ni storila, pa naj bi dokazovalo, da je Google preprosto ponujal boljšo rešitev. Vse skupaj je precedenčno zato, ker je bil "status quo bias" prvič uporabljen kot podlaga za sodbo tehnološkemu velikanu. To pomeni tudi da se dominantne platforme v prihodnje ne bodo več mogle sklicevati na dejstvo, da so uporabniki imeli možnost izbire, če je bila ta izbira v praksi sistematično otežena zaradi učinka privzetih nastavitev.
Eden najboljših načinov kako se uporabniki lahko izognejo uporabi androida brez Googloving prednaloženih aplikacij in sesalcev podatkov je z namestitvijo svojega raz-googlanega Android operacijskega sistema - LineageOS, e-OS, GrapheneOS ali drugih - z razvijalcem GrapheneOS-a smo že razpravljali o tovrstnih tematikah v epizodi "GrapheneOS proti digitalni nedoletnosti", in jo lahko najdete na naši spletni strani radia študent.
Ni pa Google bil edina korporacija, ki se svaljka po EU sodiščih. Sodišče Evropske unije je zavrnilo tudi pritožbo multinacionalke Apple glede obvez interoperabilnosti, ki jih nalaga Akt o digitalnih trgih nalaga tako imenovam vratarjem, gatekeeperjem, velikim platformam, ki monetozirajo in/ali omejujejo dostop do podatkov, ki so shranjeni na njihovi platformi. Sodišče je vse verzije njihovih tržnic aplikacij opredelilo kot enotno temeljno storitev, ki povezuje razvijalce s končnimi uporabniki. Posledica razsodbe je, da mora Apple svojo tržnico aplikacij brezplačno odpreti za zunanje razvijalce in omogočiti nemoteno izmenjavo in nalaganje aplikacij (sideloading). Če vas zanima več o tej temi, lahko prisluhnete tehno klistirju iz marca 2025, v katerem je festival Lucas Lasota, član FSFE.
Še ena nemška dežela se začne premikati proti FOSS: Trend prehanjanja k odprtokodnim rešitvam se ne omejuje le na posamezne zvezne države, temveč zajema celotno Nemčijo. Na nacionalni ravni je načrtovan prehod na odprtokodni standard ODF za urejanje dokumentov. Prihaja tudi do sodelovanja med državami: Schleswig-Holstein, ki je bila prva nemška dežela, ki je najavila prehod z Microsofta na odprtokodne rešitve, in Mecklenburg-Vorpommern zdaj ustvarjata digitalno zvezo. Skupaj želita izboljšati cilje prehoda k FOSS (Free and Open Source Software) orodjem in deliti dobre prakse.
München je že bil na Linuxu, dokler niso par let nazaj dobili župana, ki je bil proMicrosoftovski in so šli nazaj.
Chat Control 1.0: Prejšnji četrtek, 9. julija 2026, tik pred začetkom poletnih počitnic, je Evropski parlament podaljšal veljavnost kontroverznega zakona Chat Control 1.0, ki dovoljuje masovno zajemanje in nadzor nad zasebnimi komunikacijami. Zakonodaja je bila v Evropskem parlamentu do sedaj že dvakrat zavrnjena, nazadnje v marcu 2026, zato je že sama potrditev, oziroma nezavrnitev, kot je bilo glasovanje izvedeno, precej sporna. O vseevrpski kampanji proti Chat Conttrol smo poročali v tehno klistirju lani decembra, ko je kampanjo za nas komentiral predsednik piratske stranke Jasmin Feratović, napovemo pa lahko še intervju s Konstantinom Macherjem z nemške nevladne organizacije Digitale Geselschaft, ki deluje pod okriljem European Digital Rights - EDRi, ki bo v etru Radia Študent v prihodnjih dneh. Za to, da CC ostane v veljavi, so se najbolj zavzemala velika tehnološka podjetja, saj jim CC nudi zakonsko podlago za skeniranje zasebnih sporočil brez sodnega naloga. Te platforme so Instagram, Discord, Snapchat, Skype, Xbox, Gmail in Applov iCloud. Iz CC ostajajo izvzeta end2end kriptirani klepeti, evropski ponudniki spletne pošte pa naj CC ne bi implementirali.
EU in ZDA podpisali deklaracijo "Pax Silica", ki Kitajski ovira dostop do AI čipov: Evropska komisija je podpisala nezavezujočo deklaracijo z ZDA, v kateri si skupno prizadevata za izključitev Kitajske iz svojih dobavnih verig za čipe za umetno inteligenco. Končni cilj deklaracije je še vedno nekoliko nejasen in ne vključuje konkretnih predlogov. Deklaracija pa zajema namen manj ovirane medsebojne izmenjave tehnologije, potrebne za izdelavo komponent za AI. Evropa tako dobiva boljši dostop do čipov podjetja NVIDIA in ustrezne infrastrukture, ZDA pa do naprav podjetja ASML, ki je trenutno edino na svetu, ki proizvaja stroje za izdelavo čipov.
Geopolitični odnosi v ozadju pa so zapleteni. Medtem ko ZDA in Evropa sodelujeta pri omejevanju izvoza naprednih čipov in tehnologije v Kitajsko (zaradi varnostnih razlogov), Evropska unija uradno vztraja pri svoji strategiji »odprtih trgov« in ne želi popolnoma izključiti Kitajske iz svojih verig, saj je Kitajska tako velik trg kot vir surovin (redke zemeljske kovine) in proizvajalec čipov. Poudariti je treba, da je strategija EU v tem trenutku bolj osredotočena na »strateško avtonomijo« in zmanjševanje odvisnosti od ene same države (bodisi ZDA ali Kitajska), ne pa na skupno izključitev Kitajske v celoti.
Osrednja tema
Letošnja edicija Free silicon konference 2026 je potekala med 6. in 8. julijem na elektrotehniški fakulteti v Ljubljani. Konferenca povezuje strokovnjake in entuziaste, ki razvijajo in uporabljajo proste in odprte CAD sisteme za oblikovanje analognih ter digitalnih integriravnjih vezij, pa tudi čipov, ki sestavljajo naše elektronske naprave.
Historično je pretežno cel proces oblikovanja čipov slonel na lastniški programski opremi peščice podjetij, ki za uporabo zaračunavajo licenčnine, ki znesejo tudi do milijon evrov letno.
Kratica CAD stoji za Computer Aided Design oz. računalniško podprto oblikovanje, kar je precej širok pojem; pri izdelavi čipov se proces oblikovanja imenuje EDA - "electronic design automation" oz. avtomatizacija elektronskega oblikovanja. V tem postopku, ki teče na računalnikih brez stika s kakršnimikoli materiali, se proizvede PDK - process design kit, sveženj dajlov, na podlagi katerih "livarna" čipov le-te dejansko izdela. Oblika teh fajlov je speficična za procesom posamične livarne in je dolgo bila industrijsko varovana skrivnost, skrita za visokimi licenčninami ter NDA - pogodbami o nerazkrivanju. Konec leta 2018 pa je bil ustanovaljen free silicon foundation s ciljem izgradnje prostih orodij za oblikovanje čipov, dostopne zainteresiranim množicam.
Danes je, nekoč zgolj prosto oblikovane čipe, mogoče tudi izdelovati. Razvoj prostega silicija oz. orodij za oblikovanje pa je podprt tudi s pomočjo NLNet NGI0 natečajev. V programu konference najdemo predstavitve procesa razvoja raznih čipov in vezij, od ojačevalnikov pa do odprtokodnih procesorjev in mikrokrmilnikov. Govora je bilo tudi o reproducibilnem pakiranju orodij v guixu in o open source hardware licenciranju, raznovrstni pristopih pri oblikovanju čipov ter o pedgoških pristopih učenja, predstavljena pa je bila tudi platforma wafer.space za nizkocenovno izdelavo odprtih čipov.
Na tej točki še lahko poudarimo, da je cilj iniciative free silicon širjenje copylefta na področje načrtovanja čipov. Podobno kot pri programski opremi lahko razmejimo polje na odprt in prost silicij; prvi, odprt silicij, omogoča vpogled v delovanje čipa preko dostopnosti dizajnov in orodij; prosti silicij pa integrira štiri temeljne svoboščine proste programske opreme - možnost rabe po lastni volji, možnost proučevanja, deljenja ter deljenja modificiranih verzij na polje strojne opreme, kar posega na dve področji - po eni strani na orodja za oblikovanje ter po drugi strani na izdelke, ki so oblikovani s prostimi orodji, zaveza copyleftu ohranja svoboščine po celi verigi naprej.
Intervju s prof. dr. Árpádom Bűrmnom
Povezava do reportaže s stališča regijskega predstavnika NGI0.
Če bi kdo imel nalepke od Tehno klistirja ali kompota, naj nam piše na @email
Dodaj komentar
Komentiraj