Evropska strategija za odprto kodo
Evropska komisija je v začetku junija objavila Sporočilo o evropski tehnološki suverenosti, ki ga spremlja odprto kodna strategija EU. V oddaji se bomo osredotočili predvsem na Evropsko strategijo za odprto kodo, ki jo bo za Tehno klistir komentiral Johannes Näder, koordinator Free Software Foundation Europe za Nemčijo in član skupine za politiko. Sodeloval je tudi pri kampanji Javni denar, javna koda, ki smo jo pokrili v Tehno klistirju pred tremi leti, ko smo spletno stran kampanje prevedli v slovenščino.
Dogodki
• 22 junij ob 18h na Placu: Uvodni sestanek tehno-političnega bralnega krožka
• 23 junij: Summit “Fight for Us, not for Them”: A public interest vision for EU tech policy
• 6 julij: ob 19h v CTK - Emacs User Group Slovenia meetup
• 6. – 8. julij: na Fakulteti za elektrotehniko, Ljubljana - Konferenca prostega silicija (Free Silicon Conference 2026): Cilj konference je povezat strokovnjake in entuzjaste, ki gradijo prost in odprto koden CAD ekosistem za načrtovanje analognih in digitalnih integriranih vezij.
Novice
V navezavi na prejšnji Tehno klistir, v katerem smo gostili člana grapheneOS skunosti z vzdevkom spring onion, lahko začnemo z novico, da bo Kalifornija odprto kodne operacijske sisteme izvzela iz preverjanja starosti. Ta novica sledi mesecem pritiska javnosti na kalifornijske zakonodajalce po napovedi uvedbe preverjanja starosti na vse operacijske sisteme. To pomeni, da večini Linux distribucij ne bo treba implementirati preverjanja starosti, ki bi zahtevala razkritje identitete uporabnika. To je dobra novica za uporabnike odprto kodnih operacijskih sistemov, vendar ti predstavljajo le 3 % vseh uporabnikov na namiznih računalnikih. To pomeni, da bo 97 % uporabnikov v Kaliforniji moralo razkriti svojo identiteto do januarja 2028. Uporabniki, ki tega ne bodo razkrili, bodo verjetno avtomatsko obravnavani kot mladoletni, kar jim bo onemogočilo dostop do vsebin, za katere so se razvijalci in ustvarjalci odločili, da niso primerne za mladoletne. Še enkrat pa poudarjamo, da se to ne tiče le Kalifornije; podobni zakoni se izvajajo ali načrtujejo tudi v EU in drugih državah, pri čemer zakonodajalci pogosto kopirajo zakone iz drugih držav. To je še en dober razlog za prehod na Linux čimprej. (Povej še kaj o Kompotovih Linux zabavah – če koga zanima naj nam piše na @email)
Več kot polovica načrtovanih podatkovnih centrov v ZDA je zamujenih ali celo ustavljenih. Velika tehnološka podjetja, ki so vstopila v oboroženvalno tekmo v umetni inteligenci, načrtujejo gradnjo megalomanskih podatkovnih centrov, ki omogočajo obdelavo podatkov in učenje modelov umetne inteligence.
V letu 2026 je bilo v ZDA, kjer je gradbena mrzlica najintenzivnejša, napovedanih investicij v višini 650 milijard dolarjev. Tako bi ZDA do konca leta 2026 skupno potrebovale napajalne moči teh podatkovnih centrov povečati za 12 gigavatov, kar je približno 10-krat večja moč, kot jo je zmožna proizvesti cela Slovenija.
Vendar pa se po poročanju Bloomberga izvaja le tretjina napovedanih projektov; ostali so bili v zadnjih mesecih zamujeni ali celo ustavljeni. Razlogov je več: naraščajoče cene računalniških komponent (grafične kartice in RAM so se podražili), težko dobavljive pa postajajo tudi velike napajalne komponente, kot so transformatorji in hladilni sistemi. Proizvajalci imajo težave tudi pri dobavi dovolj energije za napajanje – veliko podatkovnih centrov se gradi brez garancije, da bodo sploh dobili dovolj zagotovljene električne energije za delovanje. Največji podatkovni centri porabijo podobno energije kot večja mesta v ZDA, priklapljajo pa se na običajna električna omrežja, zaradi česar poskočijo stroški energije za vse, ki živijo v bližini.
Za prebivalce okoli območja podatkovnih centrov v Virginiji, znanega kot “Data Center Alley”, so stroški električne energije v treh letih poskočili tudi za 80 %.
Tudi druge okoljske skrite stroške običajno plačajo navadni prebivalci v okolici podatkovnih centrov. Pojavljajo se številne stavke zaradi hrupa hladilnih sistemov, porabe in onesnaževanja pitne vode, odkupa velikih kmetijskih in naravnih območij itd. Zato lokalne skupnosti v teh okoljih vse pogosteje protestirajo proti izgradnji podatkovnih centrov. – po poročanju NBC-news so lokale skupnosti do sedaj uspele ustaviti 75 projektov izgradnje podadkovnih centrov v vrednosti 130 miljard dolarjev.
Skriti infrastrukturni in okoljski stroški AI mrzlice so veliki, še posebej za ljudi, ki živijo v neposredni bližini teh objektov. Vprašanje je koliko časa jih bodo ljudje še tolerirali in kakšne posledice bo to imelo za ekonomijo ZDA, ki je zelo veliko stavila na AI.
Microsoft naj bi po poročanju NL Timesa razkril osebne podatke javnih uslužbencev predstavniškemu domu ZDA. Šlo naj bi za uslužbence nizozemskega informacijskega pooblaščenca in Urada za potrošnike in trge. Oba urada sta na Nizozemskem zadolžena za uveljavljanje Akta o digitalnih storitvah. Razkriti podatki naj bi vključevali spletne naslove, zapisnike in vabila na sestanke.
Zaprto kodna kovačnica kode GitHub, ki si jo lasti Microsoft, je onemogočila 73 odložišč Microsoftovih paketov, ker so vključevali zlonamerno kodo hrošča Miasma. Zlonamerna koda naj bi, če jih žrtev odpre z agentom umetne inteligence, omogočala odtujitev uporabniških imen in gesel (digitalnih poverilnic). To je že drugi napad na Microsoftove dobavne verige v zadnjem mesecu. Umaknjeni paketi prihajajo iz GitHub organizacij Azure, Azure-Samples, Microsoft, in MicrosoftDocs.
Zlonamerno kodo pa so v juniju zaznali tudi v več kot 1500 paketih na neuradnem Arch Linux odložišču AUR. Namestitvene pakete za programje na to odložišče objavljajo uporabniki sami, zato veliko paketov “osiroti”, in lahko se zgodi, da jih novi vzdrževalci uporabijo za širjenje zlonamerne kode. Po tem varnostnem incidentu so registracije na AUR onemogočene. Če ste nameščali pakete z AUR, poglejte ta seznam paketov, v katerih so odkrili zlonamerno kodo.
Google Chrome bo z novo posodobitvijo onemogočil adblockerje.
Komentarji
Lepo, da se omenja EDIC. Samo ena dopolnitev:
EDICov je več. Samo po sebi je "EDIC" ime za evropsko organizacijo, ki se ukvarja z nečem, kar je povezano s tehnologijo.
https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/edic
Z prostokodnimi zadevami se ukvarja specifično Digital Commons EDIC (DC-EDIC)
https://digital-commons-edic.eu/
Aha, sej pol Johannes to omeni, kul 👍
Komentiraj