Ščegetava ZOFFa
... Znanstvena ekipa je natančno pomapirala nevrone v klitorisu ...
... Kloniranje miši po 58 generacijah neuspešno ...
... Izplačila zavarovalnic zaradi naravnih ujm se vsako leto povečajo za sedem odstotkov ...
... Konzorcij bakterij je lahko uspešnejši pri razgrajevanju plastike kot posamezni sevi ...
Klitoris je eden najpovršneje preučenih organov človeškega telesa. Nizozemsko-britanska znanstvena ekipa je ustvarila nevroanatomski zemljevid, ki orisuje do sedaj najnatančnejšo prostorsko razporeditev živčnih vlaken po organu. V prednatisu, objavljenem v repozitoriju bioRxiv, so zapisali, da je preučevanje anatomije klitorisa posebej zahtevno zaradi njegove lege – obdan je s sramno kostjo in drugimi tkivi medeničnega dna. Disekcije klitorisa so razkrile zgolj osnovne živčne strukture, ne pa celotnega zemljevida nevronov. Mapiranje so opravili z neinvazivno visokoločljivostno *računalniško tomografijo. V prednatisu so zapisali, da bodo njihove ugotovitve prispevale k varnejšim operacijam na zunanjem spolovilu, uspešnejšim operacijam potrditve spola ter rekonstrukcijskim operacijam po pohabljenju in obrezovanju spolnega organa.
Kloniranje miši ne more potekati v nedogled. Japonska raziskovalna skupina je 20 let serijsko klonirala eno donorsko miš iz telesnih celic njenih klonov. Za povečanje uspeha so uporabljali sodobne metode kloniranja, ki omogočajo ponastavitev epigenetskih sprememb. Epigenetske spremembe so eden pomembnejših omejujočih dejavnikov kloniranja, saj omejujejo reprogramiranje telesnih celic v embrionalne celice. Čeprav je večina mišjih klonov iz zgodnjih generacij ohranjala običajno življenjsko dobo, so se genske mutacije na DNK začele kopičiti. Po 27-ih generacijah je rodnost začela upadati, zadnja uspešna pa je bila 58. generacija. Ko so klonom iz zadnjih generacij dopustili spolno razmnoževanje, sta se rodnost in velikost legla v nekaterih primerih zopet povečala. V znanstvenem članku so zapisali, da je razmnoževanje s kloni pri bakterijah, rastlinah in mnogih nesesalskih vrstah živali uspešna oblika razmnoževanja, pri sesalcih in višjih živalih pa zaradi neznanih razlogov v naravi ni prisotna. Ugotovitve nakazujejo, da se genske anomalije zaradi kloniranja pri sesalcih korigirajo s spolnim razmnoževanjem.
Nizozemski programer je razvil algoritem, ki lahko v javno obljavljenih bazah zazna sumljive podvojene podatke. Na portalu RetractionWatch so zapisali, da orodje v prvem koraku podatkovne tabele pregleda in podvojitve označi. Ker lahko takšen površen pregled označi tudi povsem pričakovane podvojene podatke, niz podatkov v drugem koraku filtrira z orodjem umetne inteligence. Ta poskuša določiti, ali je podobnost med podatki presenetljiva ali povsem običajen artefakt znanstvenega eksperimenta. Primer pričakovanega podvajanja bi bila povprečna teža uporabljenih organizmov, ki bi bila denimo za namene lažjega računanja prekopirana v celotni tabeli. Algoritem je v 600 različnih nizih zaznal kar 18 nizov s podvojitvami, ki so dovolj resne, da zahtevajo popravek, kar predstavlja tri odstotke vseh člankov. V repozitoriju Dryad, za pregled katerega je bil algoritem razvit, je shranjenih 24 tisoč nizov, zato pričakujejo še nadaljnjih 700 problematičnih najdb.
Leto 2025 je bilo po poročilu pozavarovalniške družbe Swiss Re drugo najdražje leto za zavarovalniška poplačila škode za naravne nesreče. Glede na dolgoletne trende se izplačila zaradi izrednih vremenskih dogodkov vsako leto povečajo za pet do sedem odstotkov in posredno kažejo na povečanje obsega naravnih ujm, kot so požari, poplave in nevihte. Zavarovana škoda sicer ni najboljši pokazatelj naraščajočih stroškov za spopadanje s podnebnimi spremembami. Medtem ko v Severni Ameriki zavarovalnice krijejo 57 odstotkov škode naravnih nesreč, je odstotek v Aziji in Latinski Ameriki namreč zgolj 18 odstotkov, v Afriki pa še nižji. Mnogi strokovnjaki svarijo, da bodo zaradi ponavljajočih se in nepredvidljivih naravnih nesreč v mnogih delih sveta zavarovalniške premije narasle do točke, ko se zavarovalniško kritje premoženja ne bo izplačalo niti zavarovalnicam niti oškodovancem. Najprej se bo to pokazalo v revnejših delih sveta.
Raziskovalna skupina je z uporabo kombinacije treh bakterijskih sevov uspešno razgradila mehčalo za plastiko dietil ftalat. Uporaba mikroorganizmov za razgradnjo komponent plastike se še vedno sooča z mnogimi ovirami. Mikrobni metabolizem je počasen in zahteva visoke temperature, mikroorganizmi pa lahko večinoma razgrajujejo samo eno vrsto plastike. Raziskovalna skupina je zato preizkusila metodo bioaugmentacije, kjer so s tremi sevi dosegli razgradnjo dietil ftalata, ki ga plastiki dodajamo za povečanje prožnosti. Ker mehčalo ni močno vezano na plastična vlakna, se lahko spira v okolico, kjer nato izkazuje toksične učinke. Posamezni sevi uporabljenih bakterij mehčala niso razgradili. Degradacija je bila uspešna ob uporabi kombinacije treh bakterijskih sevov, ki so z lastno presnovo dietil ftalat postopoma razgradili na manjše gradnike. Te razpadne produkte so lahko bakterije potem porabile kot vir hranil in energije za nadaljevanje svojega razvojnega cikla, kar kaže na potencialno uporabo v praksi.
ZOFFo je pripravil LukaS.
Dodaj komentar
Komentiraj