Skrb zase je danes zapoved, novi imperativ, ki ga je dodatno okrepila pandemija covida-19, in ki je prežela vse pore našega življenja. Danes skrb zase zajema naše spanje, prehrano, vitamine, telovadbo, hobije, nakupovalne navade, medosebne odnose, kulturno in družbeno udejstvovanje. Skrb zase je postala nov prostor produktivnosti, kjer se skrb zase spreminja v upravljanje s samim seboj. Sami sebe vidimo kot projekt, ki mu moramo določiti etape in končne cilje, kot da bi upravljali s podjetjem.

Takšen način dojemanja skrbi zase postane še posebej problematičen, ko pride do skrbi zase pri ženskah, saj se nanje vrši dvojni pritisk, da so spočite in produktivne – tako v službi kot doma. Ženske se danes tako ironično spodbuja k skrbi zase, da bodo spočite za skrb za druge. Ženskam se navidez dopusti skrb zase, še spodbuja se jih k temu, da »sebe postavijo na prvo mesto«, da si »vzamejo čas zase«, obenem pa se od njih pričakuje nenehno skrb za druge v neenakih razmerjih moči. Vse to sem nakazala tudi v januarski Zdrmani, ko sem omenila spletne videe, kjer ženske pred službo izvajajo naporne jutranje rutine »skrbi zase«. Hkrati se projekt skrbi zase lepo vklopi tudi v takrat izraženo predpostavko, da se v času družbenih kriz in obče negotovosti ljudje pogosto obrnejo v svojo intimo in poskušajo preko obvladovanja svojih teles in vsakdana, obvladovati širši družbeni kaos.

Ker nič ne kaže na to, da bo v prihodnosti ta kaos postal bolj obvladljiv, je treba nanj čim prej pripraviti tudi nove generacije. Namesto da bi čakali na to, da postanejo izgoreli odrasli, jih je smiselno že danes vključiti v wellness programe in jih naučiti »pomembnosti harmonije duševnega in telesnega zdravja. Naučiti jih moramo, kako najti mir, biti sami s sabo, odklopiti mobilne naprave in uživati v belem šumu ali tišini. Vrline, za katero si v današnjem svetu želimo, da bi jo prihodnje generacije čim bolj ponotranjile. Kako to doseči? Eden od načinov je zagotovo otroški spa, ki otroke popelje na potovanje sprostitve in notranjega miru.« 

Da, prav ste slišale – otroški spa. Gre za posebne wellness programe v sklopu termalnih kompleksov ali lepotnih salonov, ki so namenjeni otrokom, saj je wellness »zelo pomemben za grajenje lastnega jaza. Že od malih nog je ključno, da se otroci naučijo, kako poskrbeti za svoje telo in um, kako najti ravnovesje in notranji mir.« V Sloveniji sem jih do sedaj naštela štiri, pri čemer en ne obratuje več. Omenjeni citati so iz opisa otroškega spaja v Thermani Laško, ki je tudi edini, ki deluje v sklopu večjega wellness kompleksa. Ostali so del zasebnih lepotnih salonov, kjer se otroški spa izvaja kot dodatni program ali kot edina dejavnost salona. Četudi oznaka »otroški« nakazuje vključenost obeh spolov, pa pregleda vsebine programov hitro razkrije, da so namenjeni predvsem deklicam in temu, kako jih že zgodaj uvesti v skrb za zunanjo podobo. V ponudbah lahko tako najdemo »čokoladno masažo«, »nego obraza za male princeske«, »otroško manikuro in pedikuro«, »osnovne nežnega, naravnega ličenja«, »oblikovanje pričeske in krašenje lasnih dodatkov« ter »delavnico priprave naravnih izdelkov za nego kože«. Nekateri programi se izvajajo kot način praznovanja rojstnega dneva, kje t.i. spa damice, oblečene v roza kopalne plašče, poleg prigrizkov dobijo tudi otroško penino. Spet drugi programi celo spodbujajo so-udeležbo odraslih, predvsem v parih: mati s hčerko, teta z nečakinjo in babica z vnukinjo. Citiram: »Skupne masaže, nege obraza in telesa ter druge sprostitvene aktivnosti so odličen način za krepitev družinskih vezi in skupno preživljanje prostega časa.« in »Nežni rituali postanejo skupni spomin. Takšen, ki ostane še dolgo po tem, ko se vrneta domov.« 

Četudi dva programa poleg »malih princesk« omenjata tudi »male prince« oziroma fante, je kot že rečeno nabor aktivnosti, predvsem pa njihovi opisi, zelo očividno namenjen zgolj deklicam in temu, kako jih učiti družbeno zaželene ženskosti in produktivnostno naravnane skrbi zase. Večina promocijskega gradiva v prvi vrsti res poudarja umiritev in sprostitev, celo zabavo, vendar obenem prednjačijo spolno zaznamovani izrazi, ki poudarjajo učenje »pravih« pristopov skrbi za svoje telo in zdravje. Nežnost, eleganca, lepota, prefinjenost, bleščice, glamoruznost, damskost. No, pa tudi promocijske slike so več kot zgovorne, komu in v kakšni obliki je otroški spa namenjen.

Eno vprašanje pa je kljub vsemu pri celotni zadevi legitimno: Kako otroke dejansko naučiti zdravega odnosa do svojega telesa, ki bo osvobojeno družbeno zapovedanih oblik in praks? Poskusila ga bom poiskati znotraj samega »trebuha pošasti« spa kulture in sicer tako, da bom šla dobesedno vanj – v savno. Savnanje je sicer odsvetovano otrokom, mlajšim od 13. leta, sej je termoregulacija otrok omejena v primerjavi z odraslimi: hitreje se segrejejo, imajo manjšo sposobnost potenja in visoko dnevno potrebo po vodi. Zato otrok v savni ne more ohranjati stalne telesne temperature. Po drugi strani pa so raziskave na Finskem v 80-ih letih pokazale, da se nekateri otroci savnajo že od četrtega meseca starosti, seveda s primernimi prilagoditvami. Teoretično bi torej lahko otroci že pred 13-im letom obiskovali savno in izkusili to, kar je zame presežna vrednost savne – izkušnja telesne svobode. Sama pred prvim vstopom v savno nisem imela predhodnih izkušenj z nudizmom, prav tako ne slovim ravno kot človek z najboljšo telesno samopodobo. A ko sem v savni, se v meni za tiste tri ure zgodi nekakšen »klik« in vsi zadržki odpadejo. Savna je namreč prostor, ki od mene zaradi svoje neusmiljene vročine terja popolno odpoved zakrivanju, s tem pa mi posledično omogoči tudi popolno svobodo v odkrivanju. In če sem kdaj resnično prijazna do same sebe in svojega telesa, je to prav tam. Zato takšno izkušnjo privoščim tudi novim generacijami. »Dovolite, da mlade damice zasijejo – samozavestno in naravno!« Jaz pa dodajam: In naj ta sijaj pride od potu v savni.