Kulturne kaprice
Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je zaustavila javna poziva za sofinanciranje stroškov plač novinarskih delovnih mest in sklenitve letnih digitalnih naročnin. V pojasnilo je ministrica navedla »spremenjene finančne razmere«. Ministrstvo za kulturo, takrat še pod vodstvom Aste Vrečko iz Levice, je javni poziv objavilo februarja letos na podlagi lani sprejetega Zakona o medijih. V okviru novih shem pomoči je ministrstvo takrat za sofinanciranje novinarskih delovnih mest v letih 2026 in 2027 predvidelo štiri milijone evrov proračunskih sredstev. Poleg novinarjev, urednikov, fotoreporterjev ter lektorjev bi bila namenjena tudi preverjevalcem dejstev, podatkovnim analitikom, videografom in administratorjem spletnih strani. Do sredstev so bili upravičeni izdajatelji, ki so vpisani v razvid medijev in ustvarjajo splošno informativne vsebine. Iz poziva so bili izrecno izvzeti brezplačniki, strankarska glasila in ozko specializirane publikacije. Poziv za sofinanciranje digitalnih naročnin bi kril do 70 odstotkov naročnine ali digitalnega dela kombinirane naročnine, pri čemer bi regionalni izdajatelj lahko dobil največ 30 tisoč evrov, nacionalni pa največ 50 tisoč evrov.
Pomen državne finančne pomoči medijem predstavi Marko Milosavljević, profesor na katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Na javni poziv za sofinanciranje novinarskih plač v letih 2026 in 2027 je na ministrstvo prispelo trinajst vlog, na poziv za sofinanciranje digitalnih naročnin pa šest vlog. Tako predhodna ministrica Asta Vrečko kot tudi sedanja nista za nobeno vlogo izdali odločbe, kar je novi ministrici omogočilo, da je lahko skladno z zakonom o medijih oba poziva ustavila. V odzivu na ustavitev poziva so v Sindikatu novinarjev Slovenije in Društvu novinarjev Slovenije zapisali, da je ustavitev pozivov posledica premalo aktivne prejšnje vlade. Počasnost sprejemanja medijskega zakona in izvajanja ukrepov kritizira tudi Milosavljević.
Med drugim v prvotnem pozivu piše, da je sofinanciranje vezano na proračunske zmožnosti ministrstva in da lahko ministrstvo ukrepa v skladu s spremembami v državnem proračunu oziroma finančnem načrtu ministrstva. Kot pojasnjuje sogovorec, je bilo pomanjkanje natančno opredeljenih varovalk, ki bi onemogočile ustavitev poziva, ključno.
Milosavljević ob tem predvideva, da bo nova koalicija poskušala porušiti tudi druge spremembe na področju medijev, ki jih je uvedla prejšnja vlada.
Kulturna ministrica Fridl Jarc je zaustavitev pozivov napovedala v izjavi za javnost dobra dva tedna prej. Pri tem se je sklicevala na »spremenjene finančne razmere« na ministrstvu, ki jih natančneje ni pojasnila. Na vprašanja aktualnopolitične redakcije so z ministrstva pisno odgovorili, da so ugotovili primanjkljaj 8,9 milijona evrov za tekoče financiranje vseh zakonskih in pogodbenih obveznosti do konca leta. Dodali so, da poziva nista bila namenjena financiranju rednega delovanja medijev ali zagotavljanju njihove vsakodnevne produkcije novinarskih vsebin, temveč spodbujanju zaposlovanja in prehoda na naročniške modele. Zato ocenjujejo, da ustavitev teh dveh pozivov sama po sebi ne bo neposredno vplivala na kakovost novinarskega dela ali dostop javnosti do informacij. Milosavljević pa opozarja, da se ministrstvo sklicuje na pomanjkanje sredstev sočasno s tem, ko vlada v okviru interventnega zakona za razvoj Slovenije predvideva nižanje davkov.
Izdajatelji bi po pozivu lahko pridobili nepovratna sredstva v višini do tri tisoč evrov mesečno za kritje stroškov bruto plače posameznega na novo zaposlenega delavca za polni delovni čas. Ustavljeni poziv je omogočal sofinanciranje do treh novih zaposlitev pri izdajateljih tiskanih medijev ter do dveh pri digitalnih medijih. Skupna sredstva bi bila razdeljena na dve letni kvoti po dva milijona evrov, vendar je poziv ministrica ustavila, še preden je bil izplačan prvi evro. Sogovorec ocenjuje, da bi sredstva pomagala predvsem mladim novinarjem.
Evropska komisija je leta 2022 predstavila predlog Akta o svobodi medijev za zaščito svobode, pluralnosti in neodvisnosti medijev ter novinarjev na ravni Evropske unije. Akt je v veljavo stopil avgusta lani, državam članicam Evropske unije pa nalaga, da zagotovijo ustrezna, vzdržna in predvidljiva finančna sredstva za neodvisno delovanje javnih medijev. Komisija se je za akt odločila tudi zaradi prenehanja financiranja Slovenske tiskovne agencije v času tretje vlade Janeza Janše. Državno sofinanciranje medijev v drugih državah članicah Evropske unije predstavi sogovorec.
Nekdanja in sedanja zasedba ministrstva za kulturo sta tako s skupnimi močmi omogočili vrnitev v status quo brez državnega sofinanciranja plač za novinarje.
Dodaj komentar
Komentiraj