OFFverjeni Stevanović
V petek popoldne je bil na ustanovni seji državnega zbora z 48 glasovi za in 29 glasovi proti na tajnem glasovanju za predsednika državnega zbora imenovan predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović. S tem se je začelo 30-dnevno obdobje, v katerem mora predsednica Nataša Pirc Musar državnemu zboru predlagati kandidata za predsednika vlade. Za izvolitev je Stevanović potreboval 46 glasov. Proti je glasovala celotna poslanska skupina Svobode, medtem ko poslanski skupini Socialnih demokratov ter Levice in Vesne glasovnic nista prevzeli. Spomnimo, da je Stevanović leta 2021 podpisal in notarsko overil izjavo, v kateri se je zavezal, da njegova stranka nikoli ne bo sodelovala z SDS in Janezom Janšo. Če bi do tega vendarle prišlo, je napovedal takojšen odstop z vseh funkcij. Svoje trenutno sodelovanje z Janšo slabih pet let po podpisu izjave pojasnjuje Stevanović.
Pri vložitvi kandidature, za katero je potreboval deset poslanskih glasov podpore, sta mu pomagali Nova Slovenija in Slovenska demokratska stranka. Poleg petih poslancev Resni.ce sta mu stranki prispevali še vsaka po tri glasove. Komentira poslanec Svobode Lenart Žavbi.
Med ustanovno sejo državnega zbora je na Trgu republike potekal protest proti korupciji, ki ga je organiziral Aleš Primc, predsednik stranke Glas za otroke in družine, ki se zavzema za ukinitev splava v Sloveniji. Na protestu se je zbralo okoli pet tisoč ljudi, zbrane pa je med prekinitvijo seje nagovoril predsednik SDS Janez Janša.
Člani društva Volt Slovenija so na kongresu ustanovili slovensko podružnico stranke Volt Europa, sprejeli program stranke in izvolili člane izvršnega in nadzornega odbora ter zakladnika, za predsednika pa izbrali Borjo Ranzingerja. Temeljna postavka stranke je prenesti pristojnosti države na Evropsko unijo, Evropskemu parlamentu omogočiti predlaganje zakonov in vzpostaviti neposredne volitve za predsednika Evropske komisije. Volt predlaga ustanovitev regij, ki bi prevzele pristojnosti občin in se usmerjale v čim večje financiranje preko evropskih sredstev. Stranka se zavzema za obdavčitev praznih stanovanj in specializacijo Slovenske vojske po potrebah Evropske unije. Ranzinger je napovedal kandidaturo na novembrskih lokalnih volitvah v vsaj desetih občinah. Društvo Volt Slovenija je ustanovitev stranke sicer napovedalo že novembra lani. Stranka Volt Europa je bila na evropski ravni ustanovljena leta 2017 in sicer na dan Brexita. Skupno s Slovenijo ima Volt Europa hčerinske stranke v 29 evropskih državah. V trenutnem sklicu evropskega parlamenta ima pet od skupno 720 poslancev.
Na madžarskih parlamentarnih volitvah je s slabimi 54 odstotki glasov slavila desna stranka Tisza Pétra Magyarja, s čimer se končuje 16-letno obdobje Viktorja Orbána na premierskem stolčku. Tisza si je v 199-članskem parlamentu zagotovila 138 sedežev, s čimer je dosegla dvotretjinsko večino. Orbánov Fidesz je s slabimi 38 odstotki glasov osvojil le 55 poslanskih mandatov. Tisza je sicer tako kot Fidesz desna stranka, Magyar pa je nekdanji član Orbánove stranke. Preostalih šest parlamentarnih stolčkov je osvojila še ena desna stranka Mi Hazank, s čimer se v parlament ni prebila niti ena leva ali kvazileva stranka. Volitev se je udeležilo 77 odstotkov volilnih upravičencev, največ od leta 1989. Več v OFFsajdu ob petih.
Perujska volilna komisija je glasovanje na splošnih volitvah podaljšala za en dan, potem ko so postopek zapletle logistične težave, zaradi katerih na tisoče volilnih upravičencev ni moglo oddati svojih glasov. Podaljšanje velja za 52 tisoč volilnih upravičencev perujske prestolnice Lima in za volivce, registrirane v ameriških zveznih državah New Jersey, Orlando, Florida in Paterson. Kot razlog za logistične težave je volilna komisija navedla porast kriminala. V Limi je bil namreč včeraj umorjen voznik javnega avtobusa. V Peruju so volitve obvezne za volivce, stare med 18 in 70 let, v primeru neudeležitve volitev pa so kaznovani z globo 30 evrov. Po okoli 50 odstotkih preštetih glasov je že jasno, da bo za izvolitev novega predsednika potreben drugi krog. S slabimi 17 odstotki glasov trenutno vodi predsednica stranke Moč Ljudstva Keiko Fujimori, hči nekdanjega predsednika Alberta Fujimorija.
Ameriška vojska je danes začela z blokado vseh iranskih pristanišč. Ameriško centralno poveljstvo je sporočilo, da blokada velja za ves pomorski promet, ki vstopa in izstopa iz iranskih pristanišč. Blokada se nanaša na plovila vseh držav, ki vstopajo v iranska pristanišča in obalna območja ali izstopajo iz njih, vključno s tistimi v Mehiškem in Omanskem zalivu. Blokada je še en poskus Združenih držav Amerike v sklopu izvajanja pritiska na Iran, po tem ko je Iran zavrnil pogoje za premirje, ki jih je ameriški podpredsednik JD Vance zahteval na mirovnih pogovorih v Pakistanu. Združene države od Irana med drugim zahtevajo obljubo o prekinitvi razvoja jedrskega orožja in da do takega orožja sploh ne bodo poskušali dostopati. Iran na drugi strani zahteva sprostitev državnih sredstev zunaj države, kontrolo nad Hormuško ožino, reparacije in prekinitev ognja, med drugim tudi v Libanonu, ki ga bombardira Izrael. Izrael je zahtevo o prenehanju napadanja Libanona zavrnil. Sionistična tvorba je danes bombardirala tri južnolibanonska mesta: Zgornji Nabatieh, Al Abasijo in Bint Džbejl. V Gazi je izraelska vojska danes ubila tri Palestince, ilegalni izraelski naseljenci pa so na okupiranem Zahodnem bregu ubili 23-letnika.
Dodaj komentar
Komentiraj