OFF z vašimi vojnami
Po poročanju Palestinske civilne zaščite je izraelska vojska v Gazi ubila vsaj deset ljudi in jih še več ranila. Med drugim je napadla begunsko taborišče ob sredozemskem morju Al Šati in mesto Bejt Lahija. Palestinsko notranje ministrstvo v Gazi je sporočilo, da je v središču mesta Gaza izraelska vojska bombardirala policijsko vozilo. Gre le za zadnjo v vrsti izraelskih kršitev premirja v Gazi po mirovnem načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi so od sprejetja premirja oktobra lani izraelski vojaki v Gazi ubili več kot 700 ljudi. Na Zahodnem bregu okupatorska vojska od jutra izvaja racije v krajih Nablus, Jabad, Tamun, Kalkilija, Kafr in begunskem taborišču Akbat Džabr pri mestu Jeriho. Vojaki so aretirali več deset Palestincev in zaprli ceste.
Iz libanonskega antisionističnega odporniškega gibanja Hezbolah sporočajo, da so izstrelili rakete proti desetim območjem na severu Izraela, potem ko je izraelska vojska bombardirala okolico prestolnice Bejrut. Dan po začetku neposrednih pogajanj za premirje med veleposlanikoma Izraela in Libanona v Združenih državah je agresorska vojska prebivalcem območja južno od reke Zahrani na jugu Libanona ukazala izselitev in jim zagrozila z bombardiranjem. Glede na poročanje izraelskega časnika Haaretz izraelska vojska vasi na območjih, s katerih so prebivalstvo izgnali, sistematično ruši po enakih postopkih kot naselja v Gazi.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je sporočila, da je vlada zamrznila avtomatsko obnavljanje dogovora o vojaškem sodelovanju z Izraelom. Odločitev sledi opozorilnim strelom, ki so jih izraelski vojaki na jugu Libanona izstrelili proti konvoju italijanskih vojakov, delujočih v okviru mirovne misije Združenih narodov v Libanonu, znane kot UNIFIL. Dogovor, sprejet leta 2005, se avtomatsko obnavlja na pet let. Dogovor med državama določa sodelovanje pri usposabljanju vojakov, dobavo orožja in deljenje tehnoloških raziskav.
Francoska policija je na Univerzi v Sorboni, univerzi Sciences Po in univerzi Paris-Saclay aretirala več študentov, ki so protestirali proti predlogu zakona o kriminalizaciji tako imenovanega slavljenja terorizma in pozivov k uničenju države, ki jo Francija priznava. Predlog bi poleg tega razširil obstoječo prepoved hujskanja k terorističnim dejanjem tako, da bi preganjali tudi implicitno podporo terorizmu. Predlagateljica zakona, poslanka Caroline Yadan iz Renesančne stranke predsednika Emmanuela Macrona, je dejala, da je zakon potreben zaradi porasta antisemitizma.
Španski svet ministrov je dokončno potrdil odlok za izredno legalizacijo bivanja več kot pol milijona migrantov. Iz odloka izhajajočo pravico do ureditve statusa lahko koristijo vsi migranti, ki so živeli v Španiji vsaj pet mesecev pred prvim januarjem letos. Migranti morajo upravičenost dokazati s potrdilom o zaposlitvi ali drugo dokumentacijo, kot so potrdila o registraciji na občini, potrdila o transakcijah, računi za storitve in najemne pogodbe. Pogoj za koriščenje odloka je tudi nekaznovanost. V desničarski stranki Vox so napovedali izpodbijanje odloka na sodišču.
Irska vlada je prestala glasovanje o nezaupnici, ki jo je vložila glavna opozicijska stranka Sinn Fein. Povod za nezaupnico so bile globe, ki jih je policija izrekla kmetom zaradi protestnih blokad cest, naftne rafinerije in dveh pristanišč. Kmečke proteste je prejšnji teden sprožilo zvišanje cen goriva. Vlada je v nedeljo v odziv na proteste sprejela znižanje dajatev na bencin in odlog dviga davka na ogljične izpuste. Kmetje zahtevajo tudi ukrepe za znižanje cen gnojil.
Sindikat Vereinigung Cockpit, ki predstavlja člane posadk letal nemške družbe Lufthansa, je za jutri in pojutrišnjem napovedal ponovitev dvodnevne stavke, medtem ko zaposleni protestirajo zunaj sedeža družbe na frankfurtskem letališču. Med zahtevami sindikata sta dvig plač za 15 odstotkov in uskladitev pokojninske lestvice z inflacijo. Prva stavka se je zaključila včeraj.
Ob tretji obletnici začetka državljanske vojne v Sudanu v Berlinu poteka konferenca z namenom obnovitve mirovnih pogajanj in zbiranja donacij za humanitarno pomoč. Konferenco v organizaciji Afriške unije, Evropske unije, Nemčije, Francije, Združenega kraljestva in Združenih držav je sudanska vlada je označila za vmešavanje v notranje zadeve Sudana. Vojna med sudansko vojaško vlado in paravojaškimi Silami za hitro posredovanje, krajše RSF, se je začela s poskusom vojaškega udara, ki so ga izvedle paravojaške sile v odziv na napoved njihove integracije v državno vojsko. V državljanski vojni je do zdaj umrlo okoli 150 tisoč ljudi. Iz Sudana je zbežalo štiri in pol milijona ljudi, devet milijonov pa jih je notranje razseljenih. Po podatkih Svetovnega programa za hrano se 19 milijonov prebivalcev Sudana spopada z lakoto. Sile za hitro posredovanje v Darfurju medtem izvajajo genocid nad etnično skupino Masalitov. V zahodnem Darfurju so sile RSF od začetka vojne ubile najmanj 15 tisoč Masalitov, skoraj 90 odstotkov preživelih pa je razseljenih. RSF trenutno nadzoruje večino južnozahodega Sudana, vključno s celotnimi regijami južnega, zahodnega, vzhodnega in centralnega Darfurja, polovico severnega Darfurja ter deli severnega Kordofana.
Ustavno sodišče je odločilo, da del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki določa, da mora biti odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti zaposlen najmanj osem ur tedensko, ni v neskladju z ustavo. Sodišče je ugotovilo, da ne gre za omejevanje pravice do svobodne gospodarske pobude, ampak za njeno urejanje. Poleg tega ureditev po ugotovitvi sodišča v pravico do proste izbire zaposlitve posega sorazmerno in v ustavno dopustnem okviru zagotavljanja kakovostnega zdravstvenega varstva. Sodišče je zavrnilo tudi trditev vlagateljev pobude, da je v zakonu uporabljeni izraz zdravstveni tim nerazumljiv, in pojasnilo, da je vsebino izraza mogoče ugotoviti v konkretnih primerih z ustaljenimi metodami razlage. Pobudo za ustavno presojo je vložilo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. O preostalem delu pobude, ki izpodbija omejitve porabe presežka prihodkov nad odhodki koncesionarjev, bo ustavno sodišče odločalo posebej.
V Ljubljani je v organizaciji Gibanja za pravice Palestincev, Inštituta za delavske študije in študentskega društva Iskra potekal protest pod geslom Nočemo vaših vojn. Protestniki so od prihodnje vlade zahtevali prekinitev vseh stikov z sionistično tvorbo Izrael, zmanjšanje obrambnih izdatkov, prekinitev kupovanja orožja od ameriških podjetij in izstop slovenije iz zveze Nato. Ob tem so izrazili nasprotovanje odločitvi vlade, da se ne pridruži tožbi Južne Afrike proti Izraelu zaradi genocida v Gazi, ter klicanju iranske veleposlanice na zagovor.
Dodaj komentar
Komentiraj