OFF Štepanjskega nasilja
Ameriški predsednik Donald Trump je naznanil znižanje carin s 50 na 18 odstotkov na uvoz iz Indije. V zameno mu je indijski premier Narendra Modi zagotovil, da bo Indija omilila trgovinske ovire in postopoma ustavila nakupe ruske nafte, ki jo bo nadomestila z ameriško in venezuelsko. Trump je avgusta lani carine na uvoz iz Indije dvignil s 25 na 50 odstotkov, potem ko se nepokornica ni odpovedala nakupom nafte iz Rusije. Trump je dejal, da se bo Indija v okviru dogovora zavezala k večjim naložbam na področjih ameriške energetike, premoga, tehnologije in kmetijskih izdelkov.
V Franciji so sprejeli celoten proračun za leto 2026, po tem ko je francoska vlada prestala glasovanje o dveh nezaupnicah. Predsednik vlade Sebastien Lecornu je v petek brez glasovanja potrdil proračun in za sprejetje uveljavil 49.3 člen ustave, ki je omogočil potrditev brez večinske podpore v parlamentu. Nato sta opozicijski stranki, skrajnodesni Nacionalni zbor in levičarska Nepokorna Francija, v parlament vložili dve ločeni nezaupnici, ki ju je vlada prestala. Lecornujeva vlada je konec januarja z uporabo prej omenjenega člena sprejela del proračuna, ki se nanaša na davčne prihodke, za tem pa še del, ki se nanaša na porabo. Po sprejetju teh delov je prestala skupno štiri nezaupnice. Proračun predvideva povečanje vojaških izdatkov, ki jih predsednik Emmanuel Macron utemeljuje kot nujne za soočenje z grožnjami, povezanimi z vojno v Ukrajini in konflikti na Bližnjem vzhodu. Ministrstvo za obrambo bo tako v primerjavi z lani prejelo dodatnih 6,7 milijarde evrov, proračun pa vključuje tudi ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja s 5,4 odstotka bruto domačega proizvoda na pet odstotkov.
Mandatno volilna komisija je z 10 glasovi za in brez glasov proti potrdila kandidatko za ustavno sodnico Barbaro Kresal. Predlog za njeno izvolitev je v državni zbor v petek posredovala predsednica republike Nataša Pirc Musar, po tem ko so poslanci Levice in SD odrekli podporo Cirilu Keršmancu. Sklep za izvolitev Kresal so podprli poslanci Svobode, SD in Levice. Državni zbor bo o njeni kandidaturi in kandidaturah Tamare Kek in Marka Starmana odločal na današnjem nadaljevanju plenarne seje. Za izvolitev ustavnega sodnika na tajnem glasovanju potrebujejo 46 glasov.
Ljubljanski mestni svet je z 31 glasovi za in enim proti sprejel sklep o izogibanju poveličevanja nacizma. Sklep so predlagali svetniški klubi Liste Zorana Jankovića, Gibanja Svoboda, Levice in SD v odziv na zapis predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janše na družbenem omrežju X. Po nastopu harmonikarjev na Prešernovem trgu decembra lani se je Janša namreč pohvalil, da so Ljubljano spet naredili slovensko. Opozicijski svetniki so predlagali, da sklep dopolnijo tako, da bo vključeval še izogibanje poveličevanja fašizma in komunizma, a njihovega predloga mestni svet ni sprejel.
Neznani storilec je ponoči razstrelil tri parkomate v Štepanjskem naselju, pri čemer je po podatkih Policijske uprave Ljubljana povzročil nekaj tisoč evrov škode. Mestna občina Ljubljana je letos uvedla nov parkirni režim, ki je stopil v veljavo 12. januarja. Ta vključuje zaračunavanje parkirnin, omejitev parkiranja, odstranitev vozil in izdajo plačilnih glob voznikom, ki so parkirali na zelenicah, pločnikih in kolesarskih stezah. Stanovalci imajo sicer možnost pridobiti parkirno dovolilnico, toda le za en avto na stanovanje. Ljubljanski župan Zoran Janković je dejanje označil za klasičen vandalizem.
Dodal je še, da ne bo sprememb parkirnega režima.
Akademskih 15
Ljubljanska Fakulteta za strojništvo je odgovorila na naša vprašanja o sodelovanju pri projektu SEISMIC, pri katerem sodeluje tudi izraelsko podjetje Insightec LTD. Namen projekta je razvoj naprednejših nevrokirurških tehnologij. Na Fakulteti pojasnjujejo, da so le eden od pogodbenih partnerjev v okviru programa Obzorje Evropa. Insightec LDT je na spletni strani projekta sicer navedeno kot sodelujoči član, vendar po besedah Fakultete za strojništvo nima statusa konzorcijskega partnerja. Tako naj Fakulteta za strojništvo in Insightec LTD ne bi imela nobenega pravnoformalnega odnosa. Prav tako na Fakulteti poudarjajo, da nimajo vpliva na podizvajalce, ki jih priključijo ostali konzorcijski partnerji. Spomnimo, da sodelovanje v projektih z izraelskimi projektnimi partnerji pomeni kršitev zaveze senata Univerze v Ljubljani, sprejete maja 2024 in septembra 2025. Ta se je zavezal, da Univerza ne bo del konzorcijev, v katerih sodelujejo izraelske institucije.
Študentska organizacija je v petek opozorila, da Centri za socialno delo ne upoštevajo Zakona za urejanje položaja študentov, ki je stopil v veljavo decembra lani. To so ugotovili po pritožbah študentk, ki so jim na Centrih za socialno delo vloge za štipendije zavrnili. Z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so sporočili, da so za to študijsko leto pravice že določili. Centrom za socialno delo so sporočili, da naj zakon upoštevajo šele prihodnje študijsko leto. Študentska organizacija je to označila za sporno, saj je zakon stopil v veljavo že 19. decembra. Poleg tega pa tudi zakon, na podlagi katerega študentke prejemajo državno štipendijo, omogoča oddajo vloge kadarkoli med študijskim letom.
Vse kaže, da bo Srednja šola za oblikovanje in fotografijo ostala v Križankah. V sredo so se v mestni hiši sestali ljubljanski župan Zoran Janković, predstavniki civilne iniciative Varuhi Plečnikovega izročila, predstavniki Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek. Vsi prisotni so se strinjali, da šola ostane v Križankah. Civilna iniciativa je januarja v odprtem pismu izrazila željo, da Srednja šola za oblikovanje in fotografijo ostane v prostorih Križank, kot si je to zamislil že Plečnik. Poleg tega so poudarili nejasnosti glede lastništva stavbe, ki si jo delijo s Festivalom Ljubljana. Župan je zagotovil, da si tudi on želi, da bi šola ostala v Križankah, zato je z Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje uskladil lastniški delež, ki še čaka na obravnavo na seji vlade. Po njegovih besedah so skrbi iniciative, da bi Festival Ljubljana prevzel prostore, odveč. Tudi direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek je poudaril, da ga dijaki v Križankah ne motijo. Kot kaže, bo po obravnavi dogovora na seji vlade srednja šola lahko najela še 30 odstotkov stavbe. Potrebnih sanacij stavbe pa zaenkrat še ni na vidiku.
OFF je od offala vajenka Jana, pomagal je Tim. Univerzitetni blok novic je pripravila Katja.
Dodaj komentar
Komentiraj