OFF ponovnega štetja na Kosovu
Bolgarski predsednik države Rumen Radev je naznanil, da bo danes na ustavno sodišče vložil svoj odstop. Če bo sodišče odstop odobrilo, bo položaj predsednika do predčasnih volitev zasedla trenutna podpredsednica države Ilijana Jotova. Zadnja bolgarska vlada je decembra lani odstopila po več množičnih protestih, na katerih so demonstranti zahtevali odstop vlade in umik proračuna za leto 2026.
Kosovska državna volilna komisija je naročila ponovno štetje vseh glasovnic, oddanih na decembrskih parlamentarnih volitvah. Komisija je odločitev sprejela po delnem ponovnem štetju glasov, po katerem je odkrila sistemska odstopanja pri štetju preferenčnih glasov za poslanske kandidate. Volilna komisija je največje razlike v številu glasov za poslanske kandidate zabeležila v Prizrenu, kjer je nato razrešila politične predstavnike v občinski volilni komisiji. Prejšnji teden je komisija že začela ponovno štetje vseh glasovnic v desetih občinah, potem ko so pri preverjanju glasov na dveh odstotkih volišč ugotovili neskladja. Na decembrskih predčasnih volitvah je slavila stranka premierja Albina Kurtija Samoopredelitev, ki je prejela okoli 49 odstotkov glasov. Drugo mesto je z 21 odstotki zasedla Demokratska stranka Kosova.
Kongovska vojska je sporočila, da je ponovno prevzela nadzor nad mestom Uvira v provinci Južni Kivu na vzhodu Demokratične republike Kongo. V četrtek je gibanje M23, ki ga podpira Ruanda, naznanilo, da Uviro prepušča v skrb mednarodni skupnosti. Temu je v nedeljo sledil prihod provladne milice Wazalendo in kongovskih posebnih sil. M23 je mesto zasedlo v začetku decembra, a je nato pristalo na zahtevo Združenih držav Amerike po umiku.
Pred ameriškim konzulatom v Erbilu v sirskem Kurdistanu se je zbralo več kurdskih protestnikov, ki so nasprotovali ofenzivi provladnih sil v Rožavi. Sirska vojska je z zaveznicami v začetku meseca napadla položaje večinsko kurdskih Sirskih demokratičnih sil, krajše SDF, in je v zadnjih 24 urah obkolila mesto Kobane. Po poročanju portala Rudaw bo zalog hrane in pitne vode v mestu zmanjkalo v prihodnjih dneh. V nedeljo so sirske oblasti s SDF dosegle dogovor o dvotedenski prekinitvi ognja. Ta je sledil osvojitvi ozemlja sirske vojske v regiji Raka, ki je bila pod nadzorom SDF.
Svet stranke Nova Slovenija, znana kot NSi, je potrdil skupno kandidaturo s Slovensko ljudsko stranko, krajše SLS, in stranko Fokus na državnozborskih volitvah. Na zasedanju izvršilnega odbora in sveta so se seznanili tudi s kandidati, ki jih stranka namerava uvrstiti na skupno listo, dokončna potrditev pa bo sledila potrjevanju celotne liste na strankinih organih. Po dosedanjih načrtih bo na skupni listi 49 kandidatov iz NSi, 24 iz SLS in 15 iz Fokusa Marka Lotriča. Prejšnji teden so organi SLS in Fokusa potrdili kandidate in podpis sporazuma o sodelovanju.
Ostajamo v predvolilnih bojih. Skupna lista Alternativa za Slovenijo, ki jo sestavljajo stranka Nič od tega Violete Tomić, stranka Za zdravo družbo in nekatera gibanja, je napovedala nastop na državnozborskih volitvah. Tomić je potrdila, da kandidatna lista še ni dokončana in da je stranka v fazi zbiranja podpisov. Cilj stranke je vstop v parlament. O tem, ali se bo to uresničilo, največ pove kratica stranke Tomić. NOT.
Akademskih 15
Pretekli petek so študentke iz Društva študentov psihologije Maribor na socialnih omrežjih društva objavile odprto pismo, v katerem so izrazile zaskrbljenost nad financiranjem njihovega študija. V dopisu, ki ga je pripravila študentska delovna skupina, naslavljajo razprave o zmanjšanju financiranja študija psihologije in potencialnega posledičnega zmanjšanja vpisnih mest na prvi stopnji s 50 na 35. Predlogu o krčenju mest so spremljale na izredni seji senata Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, vendar se ta na koncu ni uresničil. Financiranje študija pa je ostalo pod vprašajem. Spomnimo: v predlanskem študijskem letu so se vpisna mesta na pobudo vlade zaradi manjka psihološkega kadra in velikega vpisa na študij povečala s tradicionalnih 35 na 50, ob tem pa je fakulteta za izvedbo študija prejela tudi dodatna finančna sredstva, ki so ji bila obljubljena za obdobje treh let. Ker pa so se pogoji financiranja z aneksom k pogodbi spremenili, jim ta sredstva letos niso bila zagotovljena. V odprtem pismu študentke najnovejšo odločitev o ohranitvi 50 vpisnih mest pozdravljajo, vendar so še vedno zaskrbljene nad finančnim primanjkljajem obljubljenih sredstev, ki bi zagotovila kvalitetno izvedbo študija. Opozorile so tudi na neodzivnost ministrstva za visoko šolstvo, na katerega je fakulteta v začetku januarja naslovila dopis glede financiranja. Na odgovor so morale čakati skoraj mesec dni, saj se je minister za visoko šolstvo Igor Papič v medijih šele včeraj mimobežno odzval na njihovo negotovost. To je poimenoval »napačna interpretacija« in »nesporazum«, ki ga ministrstvo že rešuje s ponovnimi izračuni financ. Obljubil je, da bodo sredstva ostala ista.
Večjo pozornost pa je Papič pritegnil z včerajšnjo novico o začetku uradnega ustanavljanja četrte javne univerze v Novem mestu. Prvi uradni korak k temu je sprejetje odloka o njenem ustanavljanju, ki ga je vlada sprejela na dopisni seji. Pretekli teden se je vlada ukvarjala z potrjevanjem sporazuma o prenosu ustanoviteljskih pravic z zasebne univerze in dveh nejavnih fakultet na državo. V novonastalo javno univerzo bo povezanih šest do sedaj samostojnih izobraževalnih zavodov. To so zasebna univerza v Novem mestu s štirimi članicami, zasebni fakulteti za industrijski inženiring in informacijske študije, javno-zasebna fakulteta za organizacijske študije ter javna Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. Pridruženi član bo tudi Javni zavod Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto. Finančna sredstva za ustanavljanje javne univerze niso ovira, saj so zagotovljena iz proračuna Ministrstva za visoko šolstvo. Naslednji korak k ustanovitvi je potrjevanje gradiva s strani državnega zbora.
Prejšnji torek so šolski založniki in knjigotržci opozorili na poseg ministrstva za vzgojo in izobraževanje na področje učnih gradiv. Dva dni pozneje so se jim pridružili še učitelji, ki poleg tega opozarjajo še na posledičen poseg v lastno pedagoško avtonomijo. Ministrstvo je namreč lanskega decembra izdalo novo uvedbo zakonskih določil za področje učnih gradiv. Do zdaj se je na državnih strokovnih posvetih za splošno in poklicno izobraževanje potrjevalo samo učbenike, po novem pa bi pristojnost ocenjevanja obsegala tudi delovne zvezke in delovne učbenike. Pedagogi pa so se proti novim smernicam zakona odzvali s peticijo, ki jo je sprožila profesorica geografije in zgodovine na Osnovni šoli Milana Jarca ter nekdanja profesorica na Filozofski fakulteti Mojca Ilc Klun. V peticiji opozarjajo na izgubo učiteljske avtonomije pri izbiri učnih gradiv in omejevanju učiteljev v poteku izobraževalnega procesa. Odbor za učbenike, ki je del Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, pa je izrazil skrb zaradi sprejetja zakona, pri katerem javnost ni imela nobene besede, saj je bil na tihem sprejet mimo vseh strokovnjakov. Predlog spremembe zakona namreč ni bil javno objavljen na vladnem portalu za predloge predpisov, tako zanj nista vedeli in ga nista mogli komentirati niti pedagoška niti založniška stroka.
Ameriški zvezni sodnik za okrožje Massachusetts William Young je vlado predsednika Donalda Trumpa obtožil neustavne zarote proti študentskim propalestinskim protestnikom. Ob tem je predsednika označil za avtoritarnega in obsodil njegove prakse proti aktivistom, ki se izobražujejo v Združenih državah, vendar niso njeni državljani. Okrožni sodnik je prejšnji četrtek napovedal izdajo odredbe, s katero želi vladi preprečiti samovoljne spremembe priseljenskega statusa študentskim aktivistom. Pri tem se sklicuje na pravico iz Prvega amandmaja o svobodi govora, za katero trdi, da je bila v času Trumpove administracije večkrat kršena. Januarja lani je predsednik namreč podpisal izvršilno odredbo, s katerimi je zveznim agencijam naročil, naj se aktivno borijo proti propalestinskim protestnikom na univerzitetnih kampusih. Napovedana uredba bi od vlade zahtevala, da na sodišču dokazuje, da je iz utemeljenih razlogov poskušala deportirati študente iz države.
Dodaj komentar
Komentiraj