Od samoupravljanja in marksizma do aktivnega državljanstva
Drage poslušalke, pozdravljene v decembrskem Unikompleksu. Natanko eno leto nazaj smo preučevale ideološke predmete v osnovnih šolah, ko smo se ukvarjale z družbeno-moralno vzgojo v Jugoslaviji ter domovinsko in državljansko vzgojo in etiko v Sloveniji. Z današnjo oddajo pa bomo pozornost namenile še predmetom v srednji šoli. V prvem delu bomo obravnavale predmet samoupravljanje s temelji marksizma, ki je bil prisoten v srednjih šolah v zadnjem desetletju in pol socialistične Jugoslavije. O predmetu smo se pogovarjale s sociologoma Avgustom Lešnikom, ki je ta predmet med drugim tudi poučeval, in Maco Jogan, ki je v učbeniku zanj prispevala poglavje. V drugem delu pa bomo pregledale, kaj vsebuje obvezen vsebinski sklop aktivnega državljanstva, ki krasi učne načrte srednjih šol v samostojni kapitalistični Sloveniji. O sklopu smo se pogovarjale s Klavdijo Šipuš z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
Samoupravljanje s temelji marksizma je bilo v srednje šole uvedeno leta 1974, ko je bila sprejeta zadnja Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije. Predmet je bil specifika jugoslovanskih učnih načrtov, tako kot je to veljalo za predmeta obramba in zaščita ter proizvodno-tehnična vzgoja. Kontekst uvedbe predmeta, pogosto bolj znanega kot STM, predstavi Avgust Lešnik, ki ga je pred prihodom na oddelek za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete deset let poučeval na koprski poklicni srednji šoli.
Lešnik opiše, kako je pristal v vlogi učitelja tega predmeta.
Kakšno vlogo je imel predmet v kontekstu jugoslovanskega samoupravnega socialističnega sistema?
Smotre predmeta in njihovo navezavo na takratno aktualnopolitično situacijo v Jugoslaviji opiše tudi Maca Jogan.
Predmet je bil uveden na podlagi ustave, ki je prinesla delegatski sistem v jugoslovansko gospodarstvo, šole, kulturne, socialne in zdravstvene ustanove, v samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije. S tem je nastala še večja potreba po izobraževanju za samoupravljanje.
Učitelji in učiteljice, ki so predmet poučevali, so pridobili tudi ustrezno izobrazbo. Kdo je usmerjal izobraževanje in učitelji in učiteljice katerih strok so predmet poučevali, pove Jogan.
Pozneje je skrb za dopolnilno usposabljanje in izobraževanje prevzela pedagoška smer in nato katedra za samoupravljanje s temelji marksizma na predhodnici Fakultete za družbene vede, Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Za predmet je nastalo kar nekaj učbenikov in zbirk tekstov, pri čemer sta sodelovala tudi Jogan in Lešnik.
Jogan predstavi še nekatere tematike, ki so bile naslovljene v sklopu predmeta.
Jogan je v učbeniku prispevala poglavje o osvobajanju žensk in spreminjanju družine, ki je bilo prvič vključeno v izdajo iz leta 1986, v prejšnji izdaji iz leta 1977 pa ga še ni bilo. Jogan smo vprašale, kaj so bili razlogi za dodajanje poglavja v učbenik.
Lešnik predstavi še nekatere vsebine predmeta iz učbenika in jih oceni z vidika njihove zahtevnosti.
Kako zahtevne so bile vsebine, smo preverile tudi same. Med pripravo oddaje smo namreč naletele na primere vprašanj, na katera so dijaki in dijakinje odgovarjali pri testih iz predmeta samoupravljanje s temelji marksizma. Ta vprašanja smo zastavile današnjim študentkam in študentom.
Kakšen pa je bil odnos dijakinj in dijakov do tega predmeta?
Lešnik je predmet poučeval prvih deset let po njegovi uvedbi. Pozneje, v osemdesetih letih, so učitelji izvajali tudi ankete med učenkami in učenci, s katerimi so želeli pridobiti vpogled v njihov odnos do predmeta. Rezultati z različnih šol so kazali na relativno pozitiven odnos, pri čemer so bili večkrat izpostavljeni demokratičnost odnosov pri predmetu, možnost izražanja svojega mnenja in možnost oblikovanja razumevanja političnih in družbenih razmer. Učenke in učenci pa so pogosto izpostavili, da bi si želeli še več soodločanja, več svobode pri izbiri tem, več pogovorov o problemih mladih in tedanjih aktualnih problemih. Tudi Lešnik je pri poučevanju opazil interes dijakinj in dijakov za ukvarjanje z zanje relevantnimi vprašanji.
Predmet je tako v šolo vnesel veliko novosti, razvile pa so se tudi nekatere nove učne metode in oblike.
Ključni del predmeta je bila že omenjena samoupravljalska praksa, s katero so učenke in učenci prihajali v stik že v razredni skupnosti, na ravni celotne šole in v mladinskih organizacijah. Kaj so bile še nekatere možnosti, ki jih je predmet ponujal?
Na srednjih šolah so bili za bolj nadobudne učenke in učence organizirani tudi marksistični krožki.
V osemdesetih letih so se širši problemi v Jugoslaviji in vzpon neokonservativizma v svetovnem merilu pričeli zrcaliti tudi v položaju marksizma in samoupravljanja na šolah. Z začetkom devetdesetih let smo priča rušitvi socializma in odcepitvi držav. Jogan opiše usodo predmeta samoupravljanje s temelji marksizma.
Slovenija se je odcepila od SFRJ, socialističnega samoupravljanja je bilo konec, zamenjal ga je kapitalizem. Vseeno pa je bilo treba tudi v kapitalističnem sistemu dijake nekako prepričati, da bodo ob zaključku šolanja v družbo vstopili kot dobri, pridni, predvsem pa aktivni državljani. Tu v zadnjih nekaj letih v igro vstopi obvezni vsebinski sklop aktivnega državljanstva.
Aktivno državljanstvo, ki se danes izvaja v slovenskih gimnazijah in srednjih šolah, je za razliko od samoupravljanja s temelji marksizma vsebinski sklop in ne predmet. To pomeni, da za razliko od navadnih predmetov daje večji poudarek na aktivnosti, naloge v povezavi z okoljem in interdisciplinarnost. Več o vsebinskem sklopu nam bo v tem delu oddaje povedala Klavdija Šipuš z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ki je sodelovala pri pripravi učnega načrta za aktivno državljanstvo. Prav tako je bila vključena v pripravo priročnika za učitelje Aktivno državljanstvo v srednji šoli ter končnega poročila spremljanja uvajanja obveznega vsebinskega sklopa. Šipuš predstavi opredelitev in cilje aktivnega državljanstva.
Vsebinski sklop aktivno državljanstvo je obvezen, kar pomeni, da se v obliki, ki ga predvideva učni načrt ali katalog znanja, izvaja v vseh slovenskih srednjih šolah. Kaj za dijake in dijakinje pomeni uvedba obveznih ur aktivnega državljanstva ter kdaj so ga začeli izvajati, pove Šipuš.
Kot smo slišale v izjavi, so se dijaki in dijakinje z obveznim vsebinskim sklopom prvič srečali v šolskem letu 2022/23. Kako je državljanska vzgoja potekala pred uvedbo obveznega vsebinskega sklopa v srednjih šolah in kje so dijaki lahko pridobili znanja, ki jih zdaj pridobivajo preko ur aktivnega državljanstva?
Priprava učnega načrta in strokovnih izhodišč, ki so nastala pred učnim načrtom, je obsegala pregled različnih mednarodnih raziskav na temo državljanske vzgoje, učne načrte drugih držav, ter umeščanje vsebinskega sklopa k drugim predmetom. V skupini, ki je pripravljala učni načrt, so prišli do ugotovitev, da je treba v učni načrt vsebinskega sklopa vključiti ključne tematike sodobne družbe, kot so civilna družba, civilnodružbeno delovanje, medijska pismenost in gospodarski sistem. To so ene izmed tem, ki aktivno državljanstvo razlikujejo od predmeta državljanska in domovinska kultura ter etika, ki se izvaja v osnovnih šolah. Kljub nekaterim razlikam, ki so med drugim posledica prilagajanja tematik znanju otrok v srednješolskem izobraževanju, sta si učna načrta aktivnega državljanstva ter državljanske in domovinske kulture ter etike nekoliko podobna. V tem smislu je aktivno državljanstvo nekakšna oblika nadaljevanja predmeta, ki v osnovnih šolah učence in učenke spoznava z ureditvijo naše države.
Učni načrt je razdeljen na štiri tematske sklope, in sicer Državljan posameznik, Sodelovanje v skupnosti, Državljan Republike Slovenije ter Državljan Evropske unije in sveta. V učnem načrtu so znotraj tematskih sklopov zastavljene teme, ki naj se jih dijaki v urah aktivnega državljanstva naučijo. V splošnem učni načrt predvideva, da ob koncu 35 ur dolgega vsebinskega sklopa dijaki razumejo teme, kot so človekove pravice, demokracija, vloga medijev in civilne družbe, ter ustavna ureditev in politični sistem Republike Slovenije. Prav tako so pri temi Evropske unije izpostavljene teme evropski integracijski procesi in institucije Evropske unije, mednarodne organizacije in globalni izzivi človeštva.
Skoraj bolj kot na same vsebine so snovalci vsebinskega sklopa dali velik poudarek na način poučevanja. Vsebinski sklop predvideva fleksibilno organizacijo in izvedbo. Na ravni organizacije šole to pomeni, da lahko učitelji ure aktivnega državljanstva izvajajo v strnjenih sklopih, torej več ur izvedbe hkrati. To med drugim omogoča projektne dneve, tabore, ekskurzije in obiske institucij ter na splošno drugačno organizacijo ur in pouka. Podobno je to omogočal že predmet samoupravljanje s temelji marksizma. Z vidika izvedbe pouka fleksibilnost omogoča raznolikost didaktičnih pristopov, metod in oblik dela. Prav tako učitelji pri aktivnem državljanstvu uporabljajo raznolike načine ocenjevanja znanja, na osnovi katerih na koncu podajo opisno oceno. Pri izvajanju ur so priporočeni medpredmetno povezovanje, interdisciplinarni pristop in povezovanje pouka z okoljem. Način izvedbe ur aktivnega državljanstva povzame Šipuš.
Glede pomembnosti sodelovanja dijakinj in dijakov pri urah aktivnega državljanstva in širše Šipuš dodaja, da je pomembna izkušnja prakticiranja demokracije.
Šipuš pove, katera znanja morajo imeti učitelji aktivnega državljanstva ter kako so izgledala usposabljanja, ki so se jih udeležili učitelji in bodoči učitelji tega sklopa.
Kot smo slišale v današnjem Unikompleksu, je tudi srednja šola vseskozi ponujala priložnosti za politično vzgojo mladih in izkušnje participacije v državnih, lokalnih in tudi ožjih organizacijskih oblikah. Predmet samoupravljanje s temelji marksizma je bil bistveno bolj obsežen, saj so ga dijakinje in dijaki poslušali vsa leta srednješolskega izobraževanja. Preko predmeta so sistematično prejeli poglobljeno znanje o posebnostih delovanja državnih, lokalnih in drugih organizacijskih oblik ter prakso neposredne participacije v socialističnem samoupravljanju. Za razliko od tega se zdi, da so snovalci vsebinskega sklopa aktivno državljanstvo, ki je omejen le na 35 ur pouka v tretjem letniku, teorijo morali žrtvovati za prakso, saj so se osredotočili predvsem na inovativne didaktične in pedagoške prvine ter sistemu prilagojeno aktivno državljanstvo. Kljub lepo zvenečim ciljem v učnem načrtu aktivnega državljanstva ta ne da dovolj poudarka na dobro teoretsko podlago, brez katere informirana praksa aktivnega in odgovornega demokratičnega državljanstva sploh ni mogoča.
Aktivne državljanke so bile Maša, Karin in Vika. Lektorirala je Eva. Tehnicirala je Robbie. Brala sta Mihael in Sara.
Dodaj komentar
Komentiraj