OFF po Trumpu #6
V Maliju potekajo boji med milico Džamaat Nusrat Al Islam Val Muslimin, tuareško separatistično milico Azavadska osvobodilna fronta in državno vojsko ter najemniki ruskega vojaškega podjetja Wagner. Tuareški uporniki so v koordinaciji z malijsko zaveznico Al Kajde v soboto sprožili napade na položaje malijske vojske in ruskih najemnikov po celi državi, vključno s prestolnico Bamako. Tuareški uporniki javljajo, da so prevzeli nadzor nad severnim mestom Kidal. O obsežnejših bojih poročajo še iz mest Sévaré in Gao v osrednjem delu Malija. V bombnem napadu je malijska zaveznica Al Kajde v njegovi rezidenci severno od prestolnice ubila ministra za obrambo Sadia Camaro.
Na Zahodnem bregu in v mestu Dejr Al Balah v Gazi so v soboto potekale lokalne volitve v občinah, ki so del Palestinske oblasti. Po včeraj razglašenih rezultatih so v večini občin na Zahodnem bregu županske položaje osvojili kandidati stranke Fatah predsednika Palestinske oblasti Mahmuda Abasa. V Dejr Al Balahu je lista stranke Fatah osvojila relativno večino šestih sedežev v 15-članskem mestnem svetu. Volilna udeležba je bila na Zahodnem bregu 56-odstotna, v Dejr Al Balahu pa 23-odstotna. Vlada Palestinske oblasti je pred volitvami uvedla spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki zahtevajo od kandidatov predhodno zavezo priznavanju sporazumov Palestinske oblasti z Izraelom, s čimer je zagovornikom odpora kandidaturo de facto prepovedala. Lokalne volitve so v Gazi potekale samo v mestu Dejr Al Balah, ki je eno manj uničenih območij Gaze in edino, v katerega izraelska kopenka vojska med genocidnim pohodom ni vdrla. Iz Palestinske oblasti sporočajo, da je namen organizacije volitev v Dejr Al Balahu pokazati, da je Gaza še vedno neločljiv del bodoče neodvisne Palestine. Sobotne občinske volitve v Dejr Al Balahu so prve volitve za katerikoli oblastni položaj v Gazi od leta 2006.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izdal nov ukaz za prisilno evakuacijo prebivalcev sedmih mest na območjih južnega Libanona, ki ležijo izven tako imenovanega »varnostnega pasu« oziroma izraelskega okupacijskega območja. Na tem območju izraelske čete kljub prekinitvi ognja, sklenjeni 16. aprila, zasluge za katero si pripisuje kdo drug kot ameriški predsednik Donald Trump, nadaljujejo vojaške operacije in bombardiranja. Tako so od začetka prekinitve ognja ubile 38 ljudi. Izrael napade opravičuje, češ da so le odgovori na kršenje prekinitve ognja libanonskih oboroženih skupin. Odporniško gibanje Hezbolah očitke zavrača in trdi, da so njihovi nadaljnji napadi legitimni povračilni ukrepi po nenehnih kršitvah prekinitve ognja s strani izraelske vojske.
V Pravosodni palači v Damasku se je začelo javno sojenje nekdanjemu načelniku Direktorata za politično varnost v sirski provinci Dara, Atefu Nadžibu, obtoženemu zločinov proti sirskemu ljudstvu. Mednje obtožnica prišteva poboje, mučenja in izsiljevanje. Protiljudska dejanja je skupaj s svojima soobtoženima bratrancema, nekdanjim predsednikom Bašarjem Al Asadom in nekdanjim poveljnikom tankovske divizije Maherjem Al Asadom, glede na obtožbe zagrešil med poskusom zatrtja upora leta 2011. Bratoma Al Asad sodišče sodi v odsotnosti. To je prvi sodni obračun z oblastjo nekdanjega predsednika Bašarja Al Asada po ofenzivi milice Hajat Tahrir Al Šam, ki ga je decembra 2024 vrgla z oblasti.
Ameriški predsednik Donald Trump je bil znova tarča poskusa atentata, ko je na večerji po novinarski konferenci z Združenjem dopisnikov iz Bele hiše v hotelu Washington Hilton odjeknilo več strelov. V napadu ni bil poškodovan nihče, predsednika, ki zagotavlja, da ga ni skrbelo in da je bil radoveden, kaj se bo zgodilo, ter prvo damo, ki se je takoj skrila pod mizo, so po streljanju evakuirali. Policija je kot osumljenca aretirala 31-letnega Colea Thomasa Allena, ki bo pred sodišče stopil danes. To je bil šesti resni poskus atentata na Trumpa, med katerimi je tudi poskus napada z viličarjem septembra 2017. V sedmo gre rado.
V Novem sadu je več sto meščanov blokiralo križišče Bulevarja kralja Petra I. in Rumenačke ulice v znak protesta proti domnevnemu nezakonitemu pridržanju dveh aktivistov. Blokada križišča je trajala simbolnih 20 minut, to je ena minuta za vsak dan pridržanja. Aktivista sta v priporu od začetka aprila, obtožena pa sta ogrožanja varnosti in uničevanja tuje lastnine. Po trditvah policije sta vhodna vrata stanovanja direktorja pokrajinskega sklada za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Milana Šućaka polila z rdečo barvo, avtomobil pa z oljem. Kot trdijo protestne skupščine meščanov, je Šućak avgusta lani skupaj z aktivisti vladajoče Srbske napredne stranke pretepal protestnike v Novem Sadu. Blokade križišč protestniki v Novem Sadu izvajajo četrti dan zapored. Prvo blokado so meščani izvedli v petek za 17 minut na križišču pred zgradbo sodišča. Vsak dan jo za minuto podaljšujejo in napovedujejo, da bodo tako nadaljevali do izpustitve obeh priprtih aktivistov.
Na Univerzi v Nišu so študenti protestirali proti ukinitvi treh oddelkov na filozofski fakulteti in dodelitvi njihovih programov novoustanovljeni fakulteti za srbske študije. Gre za oddelke za srbistiko, rusistiko in zgodovino. Študenti opozarjajo, da je ukinitev akreditacije oddelkom na filozofski fakulteti Ministrstvo za izobraževanje izvedlo brez soglasja sveta univerze in brez preverjanja izvedljivosti. Prav tako je prenos dokumentacije študentov na novoustanovljeno fakulteto izvedlo brez soglasja študentov. Po trditvah protestnikov je razlog za prenos programov na fakulteto za srbske študije podpora njenih članov vladajoči Srbski napredni stranki.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v izjavi za javnost dejala, da v prvem krogu ne bo predlagala mandatarja. Odločitev je utemeljila z dejstvom, da ji ni noben od kandidatov zagotovil, da ima podporo večine poslancev, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati. Za podelitev mandata bi potencialni kandidat potreboval 46 glasov. V drugem krogu lahko mandatarja poleg predsednice predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev. Če predsednik vlade tudi v drugem krogu ni izvoljen, se državni zbor lahko odloči za tretji krog, v katerem je za zmago dovolj navadna večina namesto absolutne.
Nekdanja predsednica državnega zbora in podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič je uradno izstopila iz stranke. V kratki izstopni izjavi je povedala zgolj, da iz stranke izstopa in da vsem želi vse dobro. Da se poslavlja od političnih voda je sicer napovedala po tem, ko se ji na parlamentarnih volitvah ni uspelo uvrstiti v državni zbor. Položaj podpredsednice gibanja je zapustila oktobra 2023 po sporu s predsednikom stranke Robertom Golobom. Klakočar Zupančič je sicer pred dnevi na Facebooku zapisala, da »čas rdečih petk še pride«. Until then, diva.
Resnici zvesta ostajata Matej in vajenka Jana.
Dodaj komentar
Komentiraj