Lidl SlOFFvenija gre na jug
Ameriška vojska je v napadih na Iran v provinci Teheran ranila tri ljudi. Napadi so bili po navedbah ameriške vojske usmerjeni na vojaške komunikacijske in nadzorne objekte in objekte zračne obrambe. V odgovor je iranska vojska izvedla povračilne napade na ameriška letalska oporišča v Kuvajtu in Bahrajnu, pri čemer je bila lažje poškodovana 11-letna deklica, in napovedala popolno zaporo Hormuške ožine. Čeprav na papirju velja dogovor o prekinitvi ognja, ki sta ga državi sklenili 8. aprila, je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil z novimi napadi in bombardiranjem, če iranske oblasti ne bodo sprejele ameriških pogojev za konec vojne.
Na Severnem Irskem se nadaljujejo antimigrantski protesti. V bližini Belfasta so se protestniki spopadli s policijo, ki je proti njim uporabila vodni top. Poleg tega je severnoirska policija okrepila prisotnost po državi. Zaradi strahu pred novimi nemiri so zaprte restavracije, podjetja in šole. Ustavljen je tudi javni potniški promet. Protesti so se začeli po poskusu umora, za katerega je osumljen 30-letnik iz Sudana, proteste pa je pograbila zlasti skrajna desnica.
Grški parlament nadaljuje zaostrovanje zakonodaje. 12. junija bo v veljavo stopil zakon za pospešitev deportacij migrantov, ki so jim oblasti zavrnile prošnjo za azil. Te bodo grške oblasti de facto deportirale v migrantske centre zunaj meja Evropske unije, ki sicer še niso zgrajeni. Grški zakon sledi dogovoru o pospešitvi postopkov vračanja migrantov, ki so jim oblasti članic zavrnile prošnjo za mednarodno zaščito, v tretje države. Dogovor v praksi državam Evropske unije omogoča vzpostavitev centrov za vračanje migrantov zunaj ozemlja EU. Omenjeni dogovor sta Evropski parlament in Svet Evropske unije sprejela pretekli teden. Grški parlament je v okviru antimigrantske politike februarja letos sprejel zakon, ki določa, da imajo migranti, ki so jim prošnjo za azil zavrnili, 14 dni časa, da zapustijo državo, sicer jih lahko doleti denarna ali zaporna kazen od dveh do petih let.
V Demokratični republiki Kongo poteka stavka zdravnikov, ki zahtevajo boljše pogoje za delo v zdravstvu in izboljšane plačilne pogoje. Prav tako zahtevajo več vlaganja v zdravstvo. Sindikat zdravnikov je sporočil, da bo nujna medicinska pomoč nudena kljub stavki. Zdravniki so s stavko sicer začeli v času, ko se država sooča s hudo zdravstveno krizo zaradi izbruha ebole.
Evropski parlament in Svet Evropske unije sta dosegla dogovor o poenostavitvi postopkov pri projektih v okviru Evropskega obrambnega sklada. Po navedbah evropskih institucij je njegov cilj olajšati in pospešiti naložbe v evropsko varnost in obrambo z odpravo administrativnih ovir pri javnih naročilih na področju obrambe, izdaje dovoljenj in poročanja, skupnih naročilih in čezmejnem sodelovanju znotraj EU. V skladu s predlogom bi postopki izdaje dovoljenj pri projektih v okviru Evropskega obrambnega sklada lahko trajali največ 102 delovna dni. Če pristojni organ pred navedenim rokom ne bo sprejel nobene odločitve, bo zadeva avtomatsko odobrena. Države bodo sicer lahko uveljavljale izjemo, če bo obstajalo resno tveganje za zdravje ljudi ali nacionalno varnost.
V Kašmirju je prišlo do spopadov med člani odbora Joint Awami Action Committee, krajše JAAC, ki ga sestavljajo trgovci, študenti in lokalni prebivalci ter lokalna policija z zveznimi paramilitarnimi enotami. Slednjo so oblasti na ulice napotile s pojasnilom, naj preprečijo napredovanje protestnikov proti prestolnici Muzaffarabad. V spopadih je umrlo 15 ljudi, več kot 50 pa je poškodovanih.
Iz Južne Afrike je zbežalo več kot 3000 migrantov Malija zaradi groženj in napadov s strani lokalnega prebivalstva. Migranti se soočajo z grožnjami lokalnega prebivalstva, ki zahteva, da priseljenci brez dokumentov zapustijo državo do konca meseca. Protestniki in podporniki stranke uMkhonto weSizwe Party, ki jo vodi nekdanji predsednik države Jacob Zuma, obtožujejo tuje državljane, da lokalnemu prebivalstvu odžirajo delovna mesta in blaginjo.
Srbska vlada in madžarska energetska družba MOL sta dosegli kompromis glede delničarskega sporazuma za odkup večinskega deleža v Naftni industriji Srbije, krajše NIS, ki je pod ameriškimi sankcijami. Spomnimo se na Urad za nadzor nad tujim premoženjem, OFAC, ki je pri ameriškem finančnem ministrstvu oktobra lani uvedel sankcije proti NIS-u zaradi delnega ruskega lastništva. NIS je nato konec leta dobil posebno dovoljenje za nadaljevanje obratovanja do 23. januarja, ki ga je OFAC po izteku roka večkrat podaljšal za namene nemotenega poslovanja. MOL je z ruskim Gazprom Neftom januarja podpisal glavne določbe okvirnega sporazuma o nakupu 56-odstotnega deleža Gazprom Nefta in Gazproma v NIS-U. Srbija ima trenutno v NIS-u okrog 30-odstotni delež, preostale delnice pa so v lasti malih delničarjev in zaposlenih.
Trgovsko podjetje Lidl bo po neuradnih informacijah začelo postopek reorganizacije dela v upravnih službah, v okviru katerega bo del administracije slovenske družbe preselilo v Zagreb. Posledično bo zaradi ukinjanja ali prenašanja delovnih mest v skupno organizacijsko strukturo na Hrvaško brez dela ostalo okoli 50 ljudi. Eden od razlogov naj bi bilo tudi zniževanje stroškov poslovanja. V družbi Lidl Slovenija je sicer več kot 2000 zaposlenih.
Socialni demokrati so sporočili, da se pridružujejo zbiranju podpisov v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o parlamentarni preiskavi. Po njihovem prepričanju gre za vprašanje varstva ustavne demokracije in človekovih pravic. Zbiranju se je pridružila tudi njihova nekdanja koalicijska partnerica Levica. Spomnimo, pobudo za referendum je vložila skupina državljanov s prvopodpisanimi nekdanjimi člani odbora za varstvo človekovih pravic. Novelo zakona je državni zbor sprejel konec maja in ukinja možnost, da bi se posamezniki, ki so predmet preiskave, pri ustavnem sodišču pritožili zoper nezakonito ustanovljene komisije ali njihove nezakonite sklepe. Po mnenju pobudnikov tako odpravlja eno ključnih varovalk, ki danes preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Poslanec stranke Resni.ca Nedeljko Todorović je že prispeval podpis za pobudo referenduma. Kot navaja, se stranka ne boji preveriti podpore zakonu.
Ministrstvo za kulturo, ki ga je pred kratkim prevzela Ignacija Fridl Jarc, je sporočilo, da je umaknilo zastavo LGBTQ+, ki je zadnja štiri leta plapolala pred ministrstvom. Ministrstvo navaja, da se je za ta korak odločilo, ker morajo biti državne ustanove politično in ideološko nevtralne.
David Rozman je sporočil, da bo jeseni s podpisi volivcev kandidiral za župana občine Kobarid. Kot navaja, bo nastopil s svojo listo kandidatov. Aktualni kobariški župan Marko Matajurc svoje odločitve o morebitni vnovični kandidaturi za župana še ni sporočil.
Dodaj komentar
Komentiraj