Kaj bo z NIS-om?
Zaradi pomanjkanja surove nafte je Naftna industrija Srbije, krajše NIS, razglasila, da bodo zaustavili obratovanje rafinerije v Pančevu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ZDA prosil za izjemen status, ki bi podjetju dovolil nakup dodatne nafte, vendar pri tem ni bil uspešen, zaradi česar je srbska vlada rafineriji izdala dovoljenje za ustavitev dela. NIS je največji dobavitelj naftnih derivatov v državi, rafinerija v Pančevu pa je doslej po različnih sektorjih skrbela za več kot devetdeset odstotkov potreb srbskega trga naftnih derivatov. Do pomanjkanja surove nafte je prišlo, ker so z 9. oktobrom začele veljati sankcije, ki jih je proti NIS-u uvedlo ameriško ministrstvo za finance, saj je podjetje v večinski lasti ruskih naftnih velikanov Gazprom in Gazprom Neft. Podrobneje razloge za prenehanje delovanja rafinerije v Pančevu pojasni prvi sogovornik Igor Dekanić, upokojeni profesor na rudarsko-geološko-naftni fakulteti Univerze v Zagrebu.
Sankcije proti podjetjem v večinski lasti ruskega kapitala pri tem vidi predvsem kot obliko pritiska na Rusijo za dosego miru v Ukrajini.
Rafinerija je pomembna zlasti za proizvodnjo težjih naftnih derivatov, kot sta bitumen in mazut, kjer je predstavljala skoraj 100-odstoten delež srbskega trga. Zaprtje bo tako močno vplivalo ne le na cene goriva, temveč tudi na dele srbske industrije, ki se zanaša na težje derivate. Več predstavi profesor na fakulteti za ekonomijo, finance in administracijo v Beogradu, Goran Radosavljević.
Pri tem doda, da je bila situacija pričakovana že od napovedi sankcij januarja letos.
Izpostavi tudi, da so bile ZDA glede sankcij precej popustljive, saj niso uvedle tako imenovanih »sekundarnih sankcij«. Tarče sekundarnih sankcij so podjetja, ki niso podvržena prvotnim sankcijam in zgolj sodelujejo z že sankcioniranimi podjetji.
Ker srbski vladi tako ni uspelo zagotoviti izjeme za NIS, se kot druga potencialna rešitev ponuja prodaja ruskega deleža podjetja. Težava s tem načrtom je, da ruski lastniki niso pripravljeni prodati svojega deleža. Več o pomanjkljivostih načrta o prodaji deleža pojasni Radosavljevič.
Dekanić sicer meni, da možnost za prodajo obstaja, vendar ruski podjetji pri lastništvu vztrajata predvsem, ker pričakujeta premirje v Ukrajini in z njim povezani konec sankcij.
Če pa se sankcije ne bodo končale, Dekanić kot edino možnost pričakuje nacionalizacijo NIS-a.
Srbska vlada je po zaustavitvi obratovanja rafinerije v Pančevu sprejela dodatek na proračun za leto 2026 v višini 1,4 milijarde evrov za zagotavljanje energetske varnosti in stabilnosti v državi. V medijih so zato zaokrožile špekulacije o tem, da bo dodatek morda uporabljen za nacionalizacijo podjetja. Potencialne težave z nacionalizacijo in druge možne rabe dodatka opiše Radosavljević.
Kot kaže, Srbiji za reševanje NIS-a ostajajo le slabe možnosti, ki jih opiše Radosavljević.
Dekanić doda, da lahko srbske državljane, če vlada ne bo razrešila težav NIS-a, čakajo občutno višje cene bencina in drugih naftnih derivatov, pri čemer pa je edina sreča to, da je trenutno cena nafte izjemno nizka.
Ameriške sankcije so za rok prodaje ruskega deleža NIS-a postavile 14. februar 2026. Srbska vlada je ruskima podjetjema kot rok za prodajo svojega deleža v podjetju dala 15. januar. Če prodaja ne bo stekla do teh rokov, pa bo Srbija prisiljena poseči v strateške zaloge naftnih derivatov. Radosavljević meni, da je tukaj pomemben dejavnik začetek kmetijskih del spomladi naslednje leto, ko bo naraslo povpraševanje po dizlu za kmetijsko mehanizacijo.
Pri vsem tem je ključno tudi vprašanje obstoja podjetja samega. Če pride do podaljšanega obdobja nedelovanja rafinerije in posledičnega zmanjšanja dohodkov podjetja, ki je že zdaj močno zadolženo, lahko namreč kolapsira srbska naftna industrija. Več Radosavljević.
Srbija je tako podvržena širšemu geopolitičnemu obračunavanju. Združene države pritiskajo na Rusijo, ta pa pričakuje, da bodo ZDA kmalu popustile. V tem obračunu pa so gneče na srbskih črpalkah in vrnitev v obdobje prodajanja bencina iz plastenk zgolj majhna cena za dosego pomembnejših geopolitičnih interesov velesil.
Dodaj komentar
Komentiraj