LedenikOFF
Sionistična tvorba Izrael je po sprejetju začasne ustavitve napadov na Iran svoj krvavi pohod zaostrila v Libanonu. V bombardiranju je izraelska genocidna vojska ubila več kot 200 ljudi in jih ranila več kot 1000. Antisionistično odporniško gibanje Hezbolah je napade na Libanon označilo za kršitev premirja. Predstavniki pakistanske vlade, ki so posredovali pri zagotovitvi premirja, trdijo, da je prekinitev napadov na Libanon eden od pogojev za premirje. Izrael trdi nasprotno, pri čemer jih podpirajo tudi ZDA, ki še niso umaknile vojakov iz regije. Predstavniki iranske vlade in Iranske revolucionarne garde so napovedali jasen odziv, če Izrael ne preneha z napadi na Libanon.
Spodnji dom argentinskega parlamenta je s 137 glasovi za in 111 glasovi proti sprejel zakon, ki rudarskim podjetjem omogoča odprtje rudnikov na območjih ledenikov. Zakon, ki ga podpira predsednik Javier Milei, provincam v državi omogoča, da same določijo standarde za zaščito ledenikov in ledeniških območij. Rudarjenje na območjih ledenikov je v Argentini prepovedano od leta 2010, ko so z zakonom ledeniška območja zavarovali pred industrijskim in rudarskim izkoriščanjem zavoljo ohranjanja zalog pitne vode. Zakon iz leta 2010 je zaščitil več kot 17 tisoč ledenikov, pod katerimi se nahajajo bogate zaloge bakra in litija. Z novim zakonom bodo zaloge odprte za rudarska podjetja, argentinska centralna banka pa je ocenila, da bodo lahko zaradi novega zakona do leta 2030 potrojili izvoz rudnin. Naravovarstveniki opozarjajo, da bo z izgradnjo rudnikov na ledeniških območjih za 70 odstotkov Argentincev ogrožen dostop do pitne vode.
V Dakarju je včeraj potekal množični shod, na katerem so delavci, člani sindikatov in podporniki opozicije protestirali proti neizpolnjenim obljubam vlade in naraščajočim cenam. Shod je sklical največji sindikat v Senegalu, Narodna konfederacija senegalskih delavcev, v sodelovanju z opozicijsko koalicijo strank, Fronto za obrambo demokracije in republike. Protestniki so zahtevali ponovno zaposlitev več kot 3000 uslužbencev v javnem sektorju, ki so bili odpuščeni od leta 2024, ko je oblast prevzela Patriotska stranka. Zahodnoafriška država se spopada s hitro rastočimi cenami in visoko zadolženostjo, lani pa so represivni organi med zatiranjem študentskih protestov ubili enega študenta.
Predsednik Madagaskarja Michael Randrianirina je razglasil izredne razmere na otoku zaradi možnosti pomanjkanja naftnih derivatov, ki jih je povzročil imperialistični napad na Iran. Odlok pooblašča državne organe, da izvajajo »izredne ukrepe« za zagotavljanje nemotene oskrbe z nafto, ki vključujejo možnost zasega zalog podjetij in pa zamrznitev mehanizma za določanje cen naftnih derivatov, ki je osnovan na mednarodnih cenah nafte. Madagaskar večino nafte uvozi iz Omana, ki jo nujno potrebuje za zagotavljanje elektrike. Pomanjkanje goriva in dostopa do vode je lani privedlo do velikih študentskih protestov, ki so prerasli v vsesplošno vstajo ter zrušili oblast predsednika Andryja Rajoeline.
Začasni volilni svet na Haitiju je suspendiral registracijo volilcev za prve predsedniške volitve v desetih letih, ki bi morale potekati konec aprila. Registracija volilcev bi se morala začeti s prvim aprilom. Vodstvo začasnega volilnega sveta je odločitev utemeljilo, češ da je za preklic registracijskega postopka kriv manko pravne podlage. Vlada vršilca dolžnosti premierja Alixa Didierja Fils-Aiméja mora namreč sprejeti nov odlok, zaradi česar bo prišlo do zamude v postopku izvajanja registracije. Na Haitiju so zadnje predsedniške volitve potekale leta 2016, na katerih je bil izvoljen Jovenel Moïse, ki je bil leta 2021 umorjen. Od takrat je vladanje prevzel prehodni predsedniški svet, ki je bil februarja letos razpuščen, s čimer je na oblasti ostal zgolj vršilec dolžnosti premierja Fils-Aimé .
Vodstvo stranke Demokrati je za položaj predsednika mandatno-volilne komisije predlagalo Tadeja Ostrca. Ostrc je predsednik sveta stranke, v iztekajočem se mandatu vlade Roberta Goloba pa je bil tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje. Priprave za petkovo ustanovno sejo državnega zbora so se začele včeraj, ko so se trenutni vodje poslanskih skupin s trenutno predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič dogovorili, da je mesto predsednika komisije pripadlo Demokratom, mesto podpredsednika pa stranki Resnica.
Ustavno sodišče je presodilo, da so deli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki urejajo delo zdravnikov med stavko, neskladni z ustavo, hkrati pa zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti členov, ki omejujejo pravice zdravnikov za delo pri drugem delodajalcu, saj pogoj ogroženosti pravic delavcev ni izkazan. V neskladju z ustavo so členi zakona, ki širijo obseg obveznih nalog zdravnika v času stavke, saj te niso definirane dovolj točno, s čimer se krši ustavna pravica do stavke. Ustavno sodišče je s to presojo deloma ugodilo zahtevam zdravniškega sindikata Fides, ki je vložil zahtevo o presoji ustavnosti zakona. Državni zbor ima eno leto časa, da popravi neustavnost.
Na zadnji redni seji je vlada v odhajanju sprejela uredbo za nadzor nad dvigi cen električne energije in plina, s katero želi zagotoviti dovoljšne zaloge plina in zaščiti prebivalce pred nihanjem cen na električnem trgu. Z uredbo vlada poziva k takojšnjem sklepanju dogovorov o skladiščenju plina, da se zagotovi zadostne količine skladiščenega plina za letošnjo kurilno sezono. Prav tako določa, da morajo dobavitelji električne energije in zemeljskega plina za določene skupine odjemalcev pred vsakim dvigom cen pridobiti predhodno soglasje vlade. Po besedah ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra je ukrep usmerjen v zaščito gospodinjstev, malih poslovnih odjemalcev ter javnih ustanov, kot so vrtci, šole in zdravstveni domovi.
Dodaj komentar
Komentiraj