LadjOFF
Zimbabvejski senat je s 75 glasovi za in štirimi proti potrdil ustavni amandma, ki predsedniški mandat daljša iz petih na sedem let. Ko predsednik Emmerson Mnangagwa zakon podpiše v veljavo, si bo omogočil podaljšanje mandata vsaj do leta 2030. Predlog zakona vključuje tudi reformo volitev. Na naslednjih predsedniških volitvah bo predsednika namesto ljudstva volil parlament, kar pomeni, da bo o vodji 15-milijonske države odločalo 250 poslancev. Mnangagwova stranka Zimbabvejska afriška nacionalna unija – Patriotska fronta je predlog zakona pripravila že lani, načrt pa je februarja letos podprla vlada. Stranka ima močno večino v parlamentu že od osamosvojitve leta 1980.
Kenijski parlament je sprejel finančni zakon, ki predpisuje zbiranje 677 milijonov evrov pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto, kar bo vlada storila z novimi davki. Zakon uvaja davke na digitalna plačila in uvoz rabljenih oblačil, od katerega je odvisnih več gospodinjstev z nizkimi dohodki. Spomnimo, da so se pred točno dvema letoma v Keniji začeli protesti mladih proti podobnemu finančnemu zakonu, ki ga je Ruttejeva administracija kasneje umaknila. V protestih je policija ubila več kot 60 ljudi. V poročilu organizacije Human Rights Watch za leto 2026 je navedeno, da je 26 protestnikov pogrešanih že od leta 2024, 15 pa od lani.
Na manhattensko zvezno sodišče so trije sodniki Mednarodnega kazenskega sodišča vložili tožbo proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in njegovi vladi. Mednarodno kazensko sodišče Trumpa toži zaradi sankcij, ki jih je predsednik uvedel proti več sodnikom institucije. S sankcijami je Trumpova vlada več sodnikom blokirala lastnino in sredstva v Združenih državah Amerike. Ob tem jim je administracija prepovedala transakcije v Združenih državah. Mednarodno kazensko sodišče trdi, da so bile sankcije »nezaslišan povračilni ukrep zaradi izdaje naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja« in zaradi »prejšnje odločitve o začetku postopka zaradi domnevnih vojnih zločinov ameriških vojakov v Afganistanu«.
Severna Koreja je javno predstavila na novo zgrajeno vojno ladjo, največjo v državi doslej, ki bo državo branila pred zahodnimi imperialisti. Gre za rušilec s pet tisoč metričnimi tonami, za katerega voditelj Kim Džong Un pravi, da lahko nosi jedrske rakete. Rušilec je Severna Koreja kupila v sklopu petletnega načrta za rast državne mornarice. Severnokorejsko pomorsko floto že več let obkrožajo južnokorejske in ameriške pomorske sile, ki imajo sodobne vojne ladje in podmornice z dovršeno elektroniko in visokimi zmogljivostmi za izstreljevanje raket.
Organizacija Info Migrants poroča, da brezdomni v Parizu zaradi vročinskega vala trpijo zaradi številnih zdravstvenih težav. Francijo, tako kot velik del Evrope, od 21. junija pesti močan vročinski val, v Parizu je že več dni tudi do 39 stopinj. Pod metro linijo Stalingrad se je do torka zateklo že do tisoč brezdomnih oseb, ki živijo v improviziranih šotorih. Na kraju deluje humanitarna organizacija Zdravniki brez meja, ki poroča, da več oseb trpi zaradi dehidracije in vročinske kapi. Poleg tega organizacija sporoča, da lahko vročina dodatno poslabša okužbe in bolezni, kot je na primer astma.
Zagovornik načela enakosti je ustavil postopek, ki ga je vodil na podlagi pobude o domnevnem etničnem profiliranju pripadnikov romske skupnosti v postopkih davčne izvršbe. Zagovornik je preverjal, ali so bili Romi obravnavani manj ugodno kot druge osebe v primerljivem položaju, in sporočil, da diskriminacije ni ugotovil. Pobudnik se je nanašal na rubeže vozil v skupnih nadzorih finančne uprave in policije, za katere je zatrjeval, da naj bi bili usmerjeni predvsem proti pripadnikom romske skupnosti. Organizacija Amnesty International Slovenija je že konec lanskega leta izdala poročilo, v katerem je predstavila statistične podatke, iz katerih je razvidno, da so čez daljše časovno obdobje Romi bili bolj ciljani od ostale populacije. FURS jim je namreč izdajal veliko več nedavčnih glob. FURS je novembra lani v okviru tako imenovane poostrene akcije na območju jugovzhodne Slovenije zarubil štirinajst vozil. Med drugimi je FURS novembra avto zasegel mami, ki je tri šoloobvezne otroke vozila v šolo. Avto je bil star 21 let in je bil poškodovan, zato se postavlja vprašanje, ali je tak zaseg nesorazmeren ukrep glede na korist države.
Ministrstvo za kulturo je zavrnilo zahtevek Radiotelevizije Slovenija za izplačilo približno štirih milijonov evrov sredstev za glasbeno produkcijo. Novela zakona o RTVS, ki jo je državni zbor sprejel decembra lani, določa, da bo glasbena produkcija iz državnega proračuna sofinancirana v višini štirih odstotkov od vrednosti zbranega RTV prispevka letno. To znaša približno štiri milijone evrov. Takratna vlada je v noveli določila tudi, da morajo biti programi narodnostnih skupnosti iz državnega proračuna letno sofinancirani v višini desetih odstotkov od vrednosti zbranega RTV prispevka, kar znaša približno deset milijonov evrov. Od urada za narodnosti, kamor so izstavili zahtevek, o tem še niso dobili odgovora.
Dodaj komentar
Komentiraj