Izguba mišic v navzkrižju interesov hujšanja
Znanstvene revije pod okriljem Nature uveljavljajo nov postopek objavljanja znanstvenih člankov, tako imenovani registered report, ki se v slovenščino lahko prevede kot prijavljeno poročilo. Revija Nature je sistem uvedla že leta 2023, nedavno pa je izšel prvi članek po tem postopku. Za objavo članka pod mehanizmom registered report morajo raziskovalke recenzentski komisiji najprej predlagati celovit načrt, ki vsebuje temo raziskave, hipoteze in metodologijo pridobivanja podatkov in analize. Po strokovnem pregledu komisija načrt raziskave potrdi, s čimer se zaveže, da bodo rezultati objavljeni ne glede na razplet raziskave. Po poročanju revije Nature objava po tem sistemu omogoča jasnejšo usmeritev raziskave, saj predhodni strokovni pregled raziskavo usmeri, ne zgolj komentira po tem, ko je že bila izvedena. Novi sistem prav tako zmanjšuje možnost statističnih manipulacij podatkov, saj naj bi bili objavljeni vsi rezultati, tudi negativni ali neopredeljivi.
Avtorja ZOFFe sicer menita, da je sistem registered report le še eden izmed pristopov k dodatnemu zavezovanju raziskovalk k znanstvenim revijam v sklopu platformne ekonomije. Predhodni pregled načrta raziskave krepi vpliv znanstvenih revij pri usmerjanju bodočih raziskav. Poleg tega so s sprejetjem načrta raziskovalke k znanstveni reviji zavezane za daljše časovno obdobje.
Članek, objavljen v reviji Nature Medicine, predlaga novo zdravilo, ki naj bi bolnike med jemanjem tirzepatida zaščitilo pred izgubo mišične mase. Zdravilo tirzepatid se uporablja za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, vendar vse pogosteje tudi za zmanjševanje telesne mase. Deluje tako, da posnema dva presnovna hormona, in sicer GLP-1, ki upočasnjuje praznjenje želodca in po jedi dalj časa daje občutek sitosti, ter GIP, ki spodbuja izločanje inzulina. Hujšanje ob zdravljenju ne zajema le izgube maščevja, temveč tudi del puste telesne mase, v katero uvrščamo težo organov in mišičja. Omenjena študija je preizkušala novo zdravilo, ki je pravzaprav protitelo proti miostatinu, signalnemu proteinu, ki zavira rast skeletnih mišic. Ugotovili so, da je skupina pretežkih posameznikov, ki je prejemala tako zdravilo tirzepatid kot protitelo proti miostatinu, izgubila za polovico manj puste telesne mase kot kontrolna skupina, ki je prejemala le tirzepatid.
Pomembno pa je omeniti, da avtorji članka poglavju z naslovom Navzkrižje interesov namenijo samo deset vrstic besedila. Med avtorji raziskave o učinkovitosti in varnosti zdravila za preprečevanje izgube mišične mase med hujšanjem so namreč tudi ljudje, ki bi se od uspeha novega zdravila lahko finančno okoristili.
Oligopol založniških hiš se širi. Wiley, eden izmed petih največjih znanstvenih založnikov, je prevzel založbo Emerald Publishing s pogodbo, vredno dobrih 390 milijonov evrov. S prevzemom je založba Wiley povečala število znanstvenih revij pod svojim okriljem za petino, in sicer na 2500. Založba Emerald Publishing pokriva predvsem področje ekonomije in financ ter je izdala približno 8000 knjig. Glede na izjavo založbe Wiley, bo založba s prevzemom Emerald Publishing razširila svoj doseg na področje ekonomije in financ. In kar je še bolj pomembno: založba Wiley je s prevzemom pridobila ogromno količino lastniške vsebine, ki jo namerava prodajati za razvoj modelov umetne inteligence.
Zloglasni andski sev hantavirusa povzroča hantavirusni pljučni sindrom in odpoved pljuč. Za razliko od pogostih respiratornih virusov, na primer virusa gripe ali SARS-CoV-2, pa hantavirus, kljub temu da povzroči obolenje pljuč, pljučnih celic ne poškoduje neposredno. Primarna tarča hantavirusa so namreč celice, ki gradijo steno najdrobnejših krvnih žil v telesu – kapilar. Celice v stenah kapilar približno 45 dni po okužbi nenadoma izgubijo svojo običajno neprepustnost, vendar ostanejo žive. Hkrati pa gostiteljski imunski sistem okuženih celic ne prepozna kot okužene, zaradi česar mine tudi več kot mesec dni od okužbe, preden nastopi dihalna stiska kot prvi klinični znak. Bolezen do takrat že močno napreduje, oboleli pa potrebujejo takojšnjo terapijo s kisikom. Zaradi tega lahko življenje izgubi tudi do 50 odstotkov obolelih.
Razlog za hantavirusno dihalno stisko pri obolelih so prizadeti tesni medcelični stiki v steni kapilar. Tesni stiki so navadno selektivno neprepustni, po okužbi pa popustijo in omogočijo uhajanje krvne plazme v pljučno tkivo. Znanstveniki še ne vedo, kaj sproži hitro in nenadno zalivanje pljuč s plazmo. V le nekaj urah od izgube neprepustnosti kapilar se lahko pljuča napolnijo s tekočino do te mere, da pri bolniku povzročijo odpoved krvnega obtoka in šok. Kljub temu pa pri ozdravelih posameznikih, presenetljivo, bolezen ne pušča dolgoročnih zdravstvenih posledic.
Znanstvene raziskave in patenti z dvojno rabo, tako civilno kot vojaško, so vplivnejši od tistih, katerih namen je striktno civilna raba. Študija, objavljena v reviji Science, je analizirala bibliometrične podatkovne baze in ameriške evidence patentov. Ugotovili so, da je 14 odstotkov od analiziranih 600.000 raziskav, objavljenih med letoma 1981 in 2005, raziskav z dvojno rabo in da so te raziskave dva- do štirikrat pogosteje citirane od tistih, ki potenciala za vojaško rabo nimajo. Kot raziskave z dvojno rabo so bile ocenjene tiste študije, ki so bile citirane v patentih, pri katerih je Ameriški urad za patente in blagovne znamke sprožil varnostni pregled s strani ameriških zveznih organov. David Gullum, raziskovalec z inštituta za biovarnost in biološko zaščito, je v reviji Nature javnost opozoril, da je zastavljena klasifikacija preširoka in vključuje tudi tiste študije, ki pritegnejo pozornost državnih organov tudi iz drugačnih razlogov, ne samo zaradi varnostnega tveganja. Po drugi strani pa je v podatkovnih bazah težko najti pretekle raziskave z dvojno rabo, saj je klasifikacija nova. Avtor študije vztraja, da gre pri njegovem ključu za dober pokazatelj raziskav, katerih znanje se lahko uporabi tako za civilne kot za vojaške namene.
Po krajšem glasbenem premoru se nam v studiju pridružuje tovarišica Marija, srbska korespondentka. V pogovoru z Znanstveno redakcijo bo predstavila probleme, ki se pojavljajo zaradi odpiranje rudnika kitajskega podjetja Zijin Mining blizu Zaječarja v vzhodni Srbiji.
Zoffo sta pripravila Maša in Sergej.
Dodaj komentar
Komentiraj