Stavke in stavke in zasedbe
Universidad de los trabajadores
Z nekoliko slabše zvenečim približnim slovenskim prevodom, ki se glasi: »Univerza je delavska, komur to ni všeč, se lahko jebe«, pričenjamo današnjo oddajo Kaj pa univerza. Prejšnji teden so zaposlene na fakultetah v Argentini stavkale. Tamkajšnja vlada namreč še vedno ne upošteva Zakona o financiranju univerz, ki bi zvišal financiranje in posledično trenutno mizerne plače tamkajšnjih zaposlenih. Stavke so potekale po celi državi in so nadaljevanje sindikalnih akcij, ki se intenzivneje izvajajo od začetka študijskega leta, ki se v Argentini prične z marcem.
O splošnem stanju financiranja univerz v Argentini smo na univerzitetni redakciji že poročale. Spomnimo: Argentinskemu visokemu šolstvu se od začetka mandata trenutnega predsednika Javierja Mileja proračun skoraj ne dviga, čeprav je bila inflacija že samo v letu 2024 120 odstotna. Univerzitetne profesorice poročajo, da bi za izenačenje njihovih plač s kupno močjo, ki so jo imele leta 2023, potrebovale okoli 50 odstotni dvig. Približno tak dvig in usklajevanje plač z inflacijo predvideva Zakon o financiranju univerz, ki ga je argentinski kongres sprejel oktobra lani, vlada pa ga še vedno ne upošteva.
V današnji oddaji Kaj pa univerza se bomo osredotočile na Fakulteto za eksaktne in naravoslovne znanosti Univerze v Buenos Airesu. Tam namreč že od začetka semestra na nekaterih smereh poteka neprekinjena stavka, sicer v različnih obsegih. Smeri podatkovne znanosti in računalništvo v tekočem semestru nista imeli skoraj nobenih predavanj, medtem ko so na drugih smereh skozi semester začeli z izvajanjem nekaterih predmetov, vendar v omejenem obsegu. Za razliko od Fakultete za eksaktne in naravoslovne znanosti po preostalih fakultetah, ki izvajajo sindikalne akcije, stavke potekajo po en teden vsak mesec. Kako in zakaj je prišlo do odločitve za začetek stavke v luči dosedanjih akcij, pove Juan Schmidt, asistent z oddelka za fiziko na fakulteti in član Sindikalne organizacije učiteljev Univerze v Buenos Airesu oziroma AGDUBA.
Kaj so njihove zahteve?
Kar se tiče univerz, te trenutno čakajo na odločitev vrhovnega sodišča glede Zakona o financiranju univerz. Da bi pritisnili nanj, so prejšnji torek zaposleni in študenti s Fakultete za eksaktne in naravoslovne znanosti javna predavanja in skupščino izvedli kar pred stavbo vrhovnega sodišča. Stavkajoči in njihovi podporniki opozarjajo, da je zakon že sprejelo več organov, med drugim pa je prestal tudi predsedniški veto. Več o razlogih za organizacijo torkovih aktivnosti pove Mateo, študent fizike ter član stranke Socialistično gibanje delavcev oziroma Movimiento socialista de los trabajadores in samoorganizirane skupščine študentov na Fakulteti za eksaktne in naravoslovne znanosti.
Prav javna predavanja, ki so potekala prejšnji torek, so v Argentini praktično stalnica ob stavkovnih aktivnostih. Ta so lahko politične narave, pogosto pa so tudi način, kako profesorji kljub stavki izvedejo del predvidenega učnega načrta. Več o javnih predavanjih pove Mateo.
V okviru boja za upoštevanje zakona se je oblikovala tudi samoorganizirana skupščina študentk, ki jo sestavljajo tako neodvisne študentke kot študentke, ki so članice političnih strank ali drugih organizacij. Mateo predstavi, kako so začeli s tedenskimi skupščinami in kaj te obsegajo.
Tudi Schmidt je opozoril na vključenost študentk v stavki, tako na skupščinah kot na protestih in drugih aktivnostih. Poudaril je pomembnost študentk pri glasovanjih o stavkovnih aktivnostih, saj ravno študentke predstavljajo pomemben delež glasov v prid, denimo, zaprtju ulic in protestnim shodom. O skupnem organiziranju študentk, profesoric in drugih fakultet ter univerz pove Schmidt.
Konkretneje glede sodelovanja z drugimi fakultetami doda:
Na univerzah po celi državi potekajo različne akcije, ki od Mileieve vlade zahtevajo spoštovanje zakona. Največja med njimi je 12. maja obsegala proteste po celi državi, ki se jih je skupno udeležilo približno milijon in pol ljudi. Poleg akcij zaposlenih in študentk so se aktivirale tudi dijakinje. Pred dvema tednoma so dijakinje dveh srednjih šol v Buenos Airesu zasedle svoje šole z zahtevo po upoštevanju Zakona o financiranju univerz. Obe zasedbi sta se do danes sicer že zaključili. Več o tem, v kateri smeri želijo nadaljevati z akcijami, pove Mateo.
Mateo oriše splošno situacijo na Fakulteti za eksaktne in naravoslovne znanosti in na univerzi ter, kaj bi se moralo v prihodnosti zgoditi za izboljšanje položaja visokega šolstva.
Dodaj komentar
Komentiraj